AS Molil sem pred Najsvetejšim, v srcu sem jasno slišal besede:
Svet se bo spremenil.
Smisel je v tem, da prihaja ogromen dogodek ali obrat, ki bo spremenil naše vsakodnevno življenje, kakršno poznamo. Ampak kaj? Ko sem razmišljal o tem vprašanju, mi je prišlo na misel nekaj mojih spisov ...
RAZKLOP V NAŠIH ČASIH
Konec leta 2007 sem v srcu slišal besede, da bo leto 2008 Leto razpleta. Ne tisto vse bi se odvijala naenkrat, vendar bi se dokončno začetki. Jeseni tistega leta smo videli začetke gospodarskega propada, tako hitrega, tako globokega, tako širokega, da še naprej trese temelje svetovne stabilnosti. Posledično je sprožilo odprto zahtevo več svetovnih voditeljev po "novem svetovnem redu". To povpraševanje se ni zmanjšalo, ampak se je le povečalo, ko si svetovni voditelji prizadevajo za "globalne rešitve" in celo "globalna valuta"Papež Benedikt je v svoji novi encikliki opozoril, da je tak globalizacija mora biti pravilno voden:
… Brez vodstva dobrodelnosti v resnici bi ta svetovna sila lahko povzročila škodo brez primere in ustvarila nove delitve v človeški družini. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Karitas v Veritate, pogl. 2, v.33x
V tem je skrb: svetovni voditelji so ne premik k objemu evangelija in kulture življenja, vendar proti evangeliju in kulturi smrti. O tem sem pisal v svoji novi knjigi Končno soočenje, ki pojasnjuje, kako so to bitko predvideli sveti očetje in napovedal Janez Pavel II. (glej tudi Benedikta in Novi svetovni red).
Vendar ne verjamem, da so vsi ti svetovni voditelji zlobni možje s hudobnim načrtom. Pravzaprav verjamem, da je na svetu malo resnično hudobnih ljudi, toda da je veliko duš, ki so resnično zavedene. V zvezi s tem se mi vedno znova spominja še eno pisanje, v katerem sem imel v srcu vtis, da je angel nad zemljo vzklikal besede:
NADZOR
Duh sveta, ki mu upravičeno rečejo duh antikrista, je tako debela in razširjena, da je mnogi celo v Cerkvi ne vidijo. Skupno smo otrpli ne samo nad resničnostjo tega, kar se odvija okoli nas, ampak tudi mi "pobožni kristjani" se ne zavedamo, kako daleč smo padli. Na misel mi pridejo Jezusove besede:
-
To vam zamerim: izgubili ste ljubezen, ki ste jo imeli sprva. Zavedajte se, kako daleč ste padli. Pokajte se in opravite dela, ki ste jih opravili sprva. V nasprotnem primeru pridem k vam in odstranim vaš svetilnik s svojega mesta, razen če se pokesate. (Razodetje 2: 4-5)
Kakšna ljubezen sva bila sprva? Bila je goreča vnema za duše. Ta žejna duša je tisto, kar je našega Odrešenika vodilo do križa, to je tisto, kar je svetega Pavla pognalo čez kopno in morje, svetega Ignacija do levov, svetega Frančiška do revnih, sveto Favstino na kolena. Srčni utrip kristjana naj bo srčni utrip Odrešenika: želja po rešitvi duš pred peklenskim ognjem. Ko smo izgubili to željo, smo izgubili srčni utrip in kristjani, Cerkev, se bodo zdeli skoraj mrtvi. Kako to, da smo prišli v času, ko je »odhod k maši« enačen dobremu katoliku? Velika cerkvena komisija - vsakega posameznega vernika - je "ustvarjati učence vseh narodov". Papež Pavel VI je dejal, da Cerkev obstaja evangelizirati. Ali nam Gospod danes ne reče:
Zakaj me kličete: 'Gospod, Gospod,' pa ne delam tega, kar zapovedujem? (Luka 6:46)
Pravzaprav v tem podnebju angel od Boga zdaj opozarja vas in mene: Cerkev je bila predana v svoje očiščevanje in instrument tega očiščenja bo svetovni red, ki bo nadzor. Kako? Skozi duh strahu. Kajti nasprotje ljubezni je strah. Ljubezen je brezplačna, daje, verjame, zaupa. Strah okove um, stisne svobodo, dvomi, zavrača absolut in nikomur ne zaupa. Tako je okoljeje Gospodarstvo, kuga in vojna bodo postali katalizatorji tega čiščenja, to je, pečati Razodetja. Postajajo sredstvo, s katerim bo človeštvo nadzorovano, ne glede na to, ali so krize resnične oz umetni.
Kanadski "mistik", ki sem ga spoznal in verjamem, da resnično sliši Gospoda, je ženska, ki se imenuje "Pelianito". V eni od svojih kratkih meditacij ponavlja besede, ki jih začenjam dosledno slišati od mnogih duš po vsem svetu: vredno je razbrati takšne glasove:
Otrok moj, moli! Kajti tišina in žalost prihajata k mojim ljudem. Moji otroci so se obrnili proti meni. Še enkrat sem izdan v sovražnikove roke. Kdo bo ostal z mano ob vznožju križa? Kdo bo tekel in se razpršil? Otročiček, moli za milost, milost, da ostaneš ob vznožju križa z našo materjo. Prišel bo dan, ko se bo vse, kar je znano, spremenilo ali odšlo. Tega ne povem, da bi vas vznemirjal, ampak da bi vaše srce pripravil na prihajajočo preizkušnjo. Vedno se spomni, da sem s teboj. Spomnite se molitve in jo molite pogosto. Molite to z mojo materjo ob vznožju križa. Skozi solze in tesnobe ni nikoli izgubila vere - „Jezus zaupam vate". —Oglejte www.pelianito.stblogs.com
UPANJE V NJEGOVO USMILJENJE
Če se na to sporočilo odzovemo s strahom, je to zato, ker še ne zaupamo v Božji načrt in prisotnost v svojem življenju. On je tukaj! Z nami je! Z njim, Upam, da je kdaj prisoten! Vendar to ni upanje, ločeno od resničnosti. Papež Benedikt je nedavno potrdil tisto, kar je bilo na tej spletni strani osrednja tema: da bo Cerkev sledila Kristusu v njegovi muki.
Cerkev hodi po isti poti in trpi enako usodo kot Kristus, saj ne deluje na podlagi kakršne koli človeške logike ali se zanaša na lastne moči, temveč sledi križevi poti in v sinovski poslušnosti Očetu postane priča in spremljevalec celotnega človeštva. -Sporočilo za 83. svetovni dan misijonov; 7. september 2009, tiskovna agencija Zenit
Sveti oče v enem stavku vse stvari postavi v kontekst. Cerkev mora prevzeti Kristusovo "usodo", vendar bo s tem postala "priča in spremljevalka vsega človeštva". Kako
čudovite so te besede. Kajti ko bodo te zadnje preizkušnje naše dobe pretresle planet do temeljev, ko bo svet kot vi in jaz vem, da izgine kot megla v ognju, vedel, da bo prišla ura največje pričevalne cerkve. In naš krik, naša pesem, naša beseda mora biti taka: USHODEN JE. VSE JE USMILJEN. ZAUPAJTE TEMU, KI JE USMILJEN. Priča bomo njegovemu usmiljenju in usmiljenje bo postalo radodarni spremljevalec vseh, ki ga bodo objeli.
Čas naše priprave se bo končal in svet, kakršnega poznamo, se bo spremenil. Ko pa se bo to zgodilo in ko bo končno soočenje končano, se bo svet spremenil na bolje. Kristus je že zmagal v bitki.
Danes, če smo pozorni, če ne zaznavamo samo teme, temveč tudi tisto, kar je v našem času lahko in dobro, vidimo, kako vera naredi moške in ženske čiste in radodarne ter jih izobražuje k ljubezni. Plevel obstaja tudi v naročju Cerkve in med tistimi, ki jih je Gospod poklical v svojo posebno službo. Toda božja luč ni ugasnila, dobra pšenica ni bila zadušena od plevela zla ... Je potemtakem Cerkev kraj upanja? Da, ker iz nje Božja beseda prihaja vedno in na novo, nas očisti in nam pokaže pot vere. Je mesto upanja, ker se nam Gospod v njej še naprej daje v milosti zakramentov, v spravnih besedah in v številnih darih svoje tolažbe. Vsega tega nič ne more zatemniti ali uničiti, zato bi morali biti veseli sredi vseh stisk. —PAPE BENEDIKT XVI, 15. maj 2010, Vatikan, VIS
Ta spis je bil prvič objavljen 26. septembra 2009. Posodobljen je, saj se te besede v nujnosti in pomenu samo še povečujejo.
