Postati božji vonj

 

KDAJ vstopite v sobo s svežim cvetjem, ki v bistvu samo sedi tam. Pa vendar, njihov vonj doseže vas in napolni vaše čute z užitkom. Tudi svetemu moškemu ali moški morda ni treba povedati ali narediti veliko v navzočnosti drugega, kajti vonj njihove svetosti je dovolj, da se dotakne človekovega duha.

Obstaja velika razlika med samo nadarjenimi in igralci sveti. V Kristusovem telesu je veliko ljudi, ki pokajo od daril…, ki pa zelo malo vplivajo na življenje drugih. In potem so tisti, ki kljub svoji nadarjenosti ali celo pomanjkanju pustijo, da se Kristusova aroma zadržuje v duši drugega. To je zato, ker gre za ljudi, ki so enotni z Bogom, ki je ljubezen, ki nato vsako njihovo besedo, dejanje in prisotnost preže s Svetim Duhom. ^[1]prim Pristna svetost Tako kot mož in žena postaneta eno telo, tudi kristjan, ki prebiva v Jezusu, postane z njim resnično eno telo in tako prevzame njegovo aromo, dišavo ljubezen.

… Če imam preroške moči in razumem vse skrivnosti in vsa znanja ter če imam vso vero, da odstranim gore, pa ljubezni nisem, sem nič. (1 Kor 13: 2)

Kajti ta ljubezen je več kot le dobra dela, nujna taka, kot so. Božje nadnaravno življenje je tisto, kar kaže na Kristusov značaj:

Ljubezen je potrpežljiva in prijazna; ljubezen ni ljubosumna ali hvalisava; ni aroganten ali nesramen. Ljubezen ne vztraja na svoji poti; ni razdražljiv ali užaljen; ne veseli se napačnega, ampak veseli se pravega ... (1 Kor 13-4)

Ta ljubezen je Kristusova svetost. In to nadnaravno dišavo moramo zapustiti, kamor koli gremo, ne glede na to, ali je v pisarni, domu, šoli, garderobi, tržnici ali klopi.

Cerkev potrebuje svetnike. Vsi so poklicani k svetosti in samo sveti ljudje lahko obnovijo človeštvo. —SVETI Janez Pavel II, Sporočilo o svetovnem dnevu mladih za leto 2005, Vatikan, 27. avgust 2004, Zenit.org

 

EVANGELIZACIJA V MOČI

Popoln model in vzorec postajanja božje dišave najdemo v Veselih skrivnostih rožnega venca.

Marija kljub svoji "slabosti" kot petnajstletna deklica daje popoln "fiat" Bogu. Kot tak Sveti Duh zasenči njo in v sebi začne nositi prisotnost Jezusa, »Beseda, ki je postala meso«. Marija je tako poslušna, tako poslušna, tako ponižna, tako prepuščena božji volji, tako pripravljena ljubiti svojega bližnjega, da že sama njena prisotnost postane »beseda«. To postane dišava božja. Torej, ko prispe na dom svoje sestrične Elizabete, je njen preprost pozdrav dovolj, da vžge a plamen ljubezni v srcu njenega bratranca:

Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, je dojenček skočil v njeno maternico, Elizabeta pa je, napolnjena s Svetim Duhom, zavpila na ves glas in rekla: »Najbolj blagoslovljena si med ženskami in blagor plod tvoje maternice. In kako se to zgodi z mano, da pride mati mojega Gospoda k meni? Kajti v trenutku, ko je zvok vašega pozdrava prišel do mojih ušes, je dojenček v moji maternici poskočil od veselja. Blagor vam, ki ste verjeli, da se bo izpolnilo to, kar vam je rekel Gospod. " (Luka 1: 41-44)

Niso nam povedali, kako Elizabeth ve da je Odrešenik znotraj Marije. Ampak ona Duh pozna in zazna prisotnost Boga ter napolni Elizabeth z veseljem.

To je povsem drugačna raven evangelizacije, ki presega besede - to je priča a svetnik. In vidimo, da se to vedno znova dogaja v Jezusovem življenju. "Sledi mi,”Reče temu moškemu ali tej ženski in oni zapustijo vse! Mislim, to je iracionalno! Zapustiti cono udobja, zapustiti službo, se izročiti posmehu ali javno razkriti svoje grehe, ni tisto, kar počnejo "razumni" ljudje. Toda natanko to so storili Matej, Peter, Magdalena, Zakej, Pavel itd. Zakaj? Ker jim je duh vlekla čista božja dišava. Pritegnili so jih k izvoru živa voda, ki jih ženi vsak človek. Žejni smo po Bogu in ko ga najdemo v drugem, želimo še več. Že samo to bi vam moralo dati in samozavestno grem s pogumom v srca moških: imamo nekaj, kar si želijo, ali raje, Nekdo ... in svet čaka in čaka, da ta Kristusova aroma spet mine.

Seveda, ko lahko drugi v nas naletijo na Boga, njihov odziv ni vedno tak, kot prej omenjeni. Včasih nas bodo popolnoma zavrnili, ker jih dišava svetosti obsoja smrad greha v svojih srcih. Tako sv. Pavel piše:

... hvala Bogu, ki nas v Kristusu vedno zmagoslavno vodi in skozi nas povsod širi dišavo njegovega znanja. Kajti Kristusova aroma smo Bogu med tistimi, ki so rešeni, in med tistimi, ki propadajo, enemu dišava od smrti do smrti, drugi dišavi od življenja do življenja ... govorimo v Kristusu. (2. Kor. 2: 14–17)

Da, moramo biti "V Kristusu" da bi dosegli to božansko aromo ...

 

ČISTOČA SRCA

Kako postanemo božja aroma? No, če tudi mi nosimo smrad po grehu, koga bomo privlačili? Če naš govor, dejanja in razpoloženja odražajo tistega, ki je "v mesu", potem svetu ne moremo ponuditi ničesar, razen morda škandala.

Ena močnejših tem, ki izhajajo iz pontifikata papeža Frančiška, je svarilo pred »svetovnim duhom«, ki Kristusa izrini iz srca.

"Ko nekdo nabere greh, izgubiš sposobnost odzivanja in začneš gniti." Tudi če se vam zdi, da vam korupcija daje nekaj sreče, moči in se počutite zadovoljne s sabo, na koncu ne ker 'ne pušča prostora za Gospoda, za spreobrnjenje ... Najhujše [oblika] korupcije je duh posvetnosti! ' —PAPE FRANJO, homilija, Vatikan, 27. november 2014; Zenit

Bodite posnemovalci Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor nas je ljubil Kristus in se predal za nas v daritev Bogu za dišečo aromo. Nemoralnosti ali kakršne koli nečistote ali pohlepa med vami ne smete omenjati, kot se spodobi za svete, nobene nespodobnosti ali neumnih ali sugestivnih pogovorov, ki niso na mestu, temveč zahvalnost. (Ef 5: 1–4)

Sveti Pavel uči dva vidika krščanskega življenja, Notranjost in Zunanjost življenje v Kristusu. Skupaj tvorijo čistost srca potrebno za oddajanje božje dišave:

I. Notranje življenje

Ena največjih kriz v današnji Cerkvi je, da ima malo kristjanov notranje življenje. Kaj je to? Življenje v prijateljstvu, molitvi, meditaciji in premišljevanju o Bogu. ^[2]prim Na molitvi in Več o molitvi Za nekatere katoličane se njihovo molitveno življenje začne v nedeljo zjutraj in konča uro pozneje. Toda grozdje ne more več zrasti zdravo, če eno uro na teden obesimo na trto, kot lahko krščena duša raste v svetosti zaradi brezhibnega odnosa z Očetom. Za,

Molitev je življenje novega srca. —Katehizem katoliške cerkve, n 2697

Brez molitve življenje, ne da bi bil "povezan" z trto, tako da teče sok svetega duha, krščeno srce umira, vonj po zastarelosti in morebitni gnilobi pa bo edini vonj, ki ga duša nosi.

II. Zunanje življenje

Po drugi strani pa lahko molimo veliko pobožnosti, hodimo k vsakdanji maši in se udeležujemo številnih duhovnih dogodkov ... toda razen če obstaja mrtev mesa in njegovih strasti, razen če se notranjost razkrije v zunanjosti, bodo čudovita semena Božje Besede, zasajena v molitvi,…

… Zadušeni zaradi tesnob, bogastva in užitkov življenja in ne bodo uspeli roditi zrelih sadežev. (Luka 8:14)

Ta »zreli sadež« prinaša Kristusovo aromo na svet. Tako notranje in zunanje življenje skupaj tvorita vonj pristne svetosti.

 

KAKO POSTATI NJEGOVO MIRIS…

Dovolite mi, da zaključim z delitvijo teh vzvišenih besed, domnevno od Gospe, naprej kako postati božja dišava na svetu ...

Naj bo dišava samega božjega življenja v vas: dišava milosti, ki vas oblači, modrosti, ki vas razsvetli, ljubezni, ki vas vodi, molitve, ki vas podpira, ponižanja, ki vas očisti.

Mrtvite svoje čute ...

Naj bodo oči resnično ogledala duše. Odprite jih, da sprejmejo in dajo luč kreposti in milosti ter jih zaprite pred vsakim zlim in grešnim vplivom.

Naj se jezik osvobodi, da oblikuje besede dobrote, ljubezni in resnice, zato naj najgloblja tišina vedno obkroža oblikovanje vsake besede.

Uma naj se odprejo samo za misli o miru in usmiljenju, o razumevanju in odrešenju, in nikoli ne dovolite, da bi ga uničevale presoja in kritika, še manj pa zloba in obsojanje.

Naj bo srce trdno zaprto za vsako nenamerno navezanost nase, na bitja in na svet, v katerem živite, da se lahko odpre samo v polnost ljubezni do Boga in bližnjega.

Nikoli, tako kot danes, toliko mojih padlih sinov ni potrebovalo vaše čiste in nadnaravne ljubezni, da bi se rešili. V svojem Brezmadežnem Srcu bom oblikoval vsakega od vas v čistosti ljubezni. To je pokora, ki jo prosim od vas, dragi sinovi; to je uničenje, ki ga morate opraviti, da se pripravite na nalogo, ki vas čaka, in pobegnete pred nevarnimi zankami, ki vam jih postavi moj nasprotnik.

—Za duhovnike, ljubljeni sinovi naše Gospe, Fr. Don Stefano Gobbi (z impirimaturjem škofa Donalda W. Montrosea in zaslužnega nadškofa Francesca Cuccaresea); n. 221-222, str. 290-292, 18. angleška izdaja. * Opomba: Glejte Prerokba pravilno razumljena glede "zasebnega razodetja" in kako pristopiti k preroškim besedam, kot je zgoraj.