IT je včasih težko brati spise na tej spletni strani, zlasti Sedemletna preizkušnja ki vsebuje precej streznitvene dogodke. Zato želim ustaviti in obravnavati pogost občutek, s katerim se mi zdi, da se zdaj ukvarja več bralcev: občutek depresije ali žalosti zaradi sedanjega stanja in tistih stvari, ki prihajajo.
Vedno moramo ostati zakoreninjeni v resnici. Nekateri morda mislijo, da je to, kar sem napisal tukaj, alarmantno, da sem se izgubil in postal zatemnjeno, ozkogledno bitje, ki prebiva v jami. Naj bo. Toda za vse tiste, ki bodo poslušali, ponavljam: stvari, na katere sem opozarjal, prihajajo k nam s hitrostjo tovornega vlaka. V zahodnih državah smo to šele začeli čutiti Leto razpleta. Pred dvema letoma sem pisal v Opozorilne trobente - IV. Del sporočilo opozorila, da prihajajo dogodki, ki bodo ustvarili izgnancev. To ni beseda za prihodnost, ampak sedanja resničnost za mnoge duše iz dežel, kot so Kitajska, Mynamar, Irak, deli Afrike in celo področij ZDA. In vidimo besede Preganjanje odvijajo skoraj vsak dan, saj si glavni upravni organi še naprej ne prizadevajo samo za "pravice istospolno usmerjenih", ampak agresivno premakniti k utišanju tistih, ki se ne strinjajo z njimi ... to, medtem ko opice začenjajo pridobivati enake pravice kot ljudje - eno od načel, o katerem se govori v prihodnosti Lažna enotnost.
To je šele začetek težkih porodov.
Predvsem pa moramo biti pozorni na Veliko usmiljenje, s katerim bo Bog nekoč v tej sedanji nevihti poplavil zemljo.
KOREN NAŠE ŽALOSTI
Ko je Jezus bogatašu rekel, naj gre in vse proda, je žalosten odšel. Morda čutimo enako; vidimo, da se bodo naši življenjski slogi spremenili, morda drastično v prihodnjih letih. Tukaj je morda korenina naše žalosti: misel, da moramo izgubiti svoje udobje in opustiti naše malo »kraljestvo«.
Ne glede na to, ali nas čakajo časi korenitih sprememb ali ne, je Jezus že vedno od svojih učencev zahteval odrekanje stvarem:
Vsak od vas, ki se ne odreče vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj učenec. (Luka 14:33)
Jezus tukaj pomeni a duh nenavezanosti. Ne gre toliko za naše premoženje, ampak v tem, kje je naša resnična ljubezen in predanost.
Kdor ljubi očeta ali mater bolj kot mene, me ni vreden in kdor ljubi sina ali hčerko bolj kot mene, me ni vreden; in kdor ne vzame križa in ne gre za menoj, me ni vreden. (Mat. 10: 37–38)
Bog v resnici želi da nas blagoslovi. Želi, da uživamo v njegovem stvarstvu in poskrbi za vse naše potrebe. Preprostost in uboštvo duha ne pomenita revščine ali bede. Morda moramo danes znova zagnati svoja srca. Ponovno »iskati najprej nebeško kraljestvo« namesto zemeljskega. Pokositi trato. Uredite dvorišče. Pobarvaj hišo. Naj bodo stvari v dobrem redu.
Toda bodite pripravljeni, da vse to izpustite.
To je stanje duše, ki se zahteva od Jezusovega učenca. Z eno besedo, takšna duša je romar.
VESELITE SE! Spet rečem, da se veselite!
Veselite se tega dne, ne glede na dobro zdravje. Zahvali se ta dan za svoje življenje, ki bo obstajalo za vse večne čase. Zahvalite se za dar Jezusove navzočnosti v Najsvetejšem v naših mestih. Zahvalite se za rože in zelene liste ter topel poletni zrak (ali hladen zimski zrak, če živite v Avstraliji). Uživajte v njegovem stvarjenju. Pazi na sončni zahod. Sedite pod zvezdami. Prepoznajte njegovo dobroto, zapisano v vesolju.
Blagoslavljajte Gospoda za njegovo neskončno ljubezen do vas. Blagoslovite ga za njegovo usmiljenje, ki je tako potrpežljivo čakal, da se pokesamo. Zahvaljujte se Bogu v vseh svojih okoliščinah, dobrih in slabih, kajti njegova Božja volja vse ureja v dobro. In kdo ve? Morda je to vaš zadnji dan na zemlji in ste zaskrbljeni in zaskrbljeni zaradi »končnih časov« zaman. Pravzaprav nam je zapovedano, da »sploh ne skrbimo« (Fil 4-4).
Vsak dan molim za svoje bralce. Prosim za molitev tudi zame. Naj bomo vsi znaki veselja za svet, ki se spotika v žalosti.
Glede časov in letnih časov, bratje, vam ni treba ničesar pisati. Kajti sami dobro veste, da bo prišel dan Gospodov kakor tat ponoči. Ko ljudje govorijo: »Mir in varnost«, pride nenadoma nadnje nesreča, kakor porodna bolečina na nosečnico, in ne bodo ušli. Vi pa, bratje, niste v temi, da bi vas tisti dan dohitel kakor tat. Kajti vsi ste otroci luči in otroci dneva. Nismo ne iz noči ne iz teme. Zatorej ne spimo tako kot drugi, ampak ostanimo čuječi in trezni. Tisti, ki spijo, ponoči spijo, in tisti, ki so pijani, se ponoči napijejo. Ker pa smo dneva, bodimo trezni, nadenimo si oklep vere in ljubezni in čelado, ki je upanje za rešitev. Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak za rešitev po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je umrl za nas, da bi živeli z njim, bodisi da smo budni ali spimo. Zato se medsebojno spodbujajte in krepite, kot to tudi počnete. (1 Tes 5-1)
Prvič objavljeno 27. junija 2008.
NADALJNJE BRANJE:
