SPOŠTOVANI prijatelji, moja nedavna objava Izklop v noč zanetil naval črk, ki ni bil podoben vsem v preteklosti. Tako globoko sem hvaležen za pisma in note ljubezni, zaskrbljenosti in prijaznosti, ki so bili izraženi z vsega sveta. Opozorili ste me, da ne govorim v praznino, da so mnogi izmed vas bili in so še vedno zelo prizadeti Beseda zdaj. Hvala bogu, ki uporablja vse nas, tudi v svoji zlomljenosti.
Nekateri ste mislili, da zapuščam službo. Vendar pa v e-poštnem sporočilu, ki sem ga poslal, in opombi na Facebooku zelo jasno navajajo, da delam "premor". Letošnje leto je bilo v mnogih pogledih burno. Raztegnjen sem do svojih meja. Malce sem pogorel. Moram ponovno umeriti. Moram zavirati neverjeten tempo življenja, v katerem sem. Tako kot Jezus moram tudi jaz "iti po gori" in si vzeti čas sam s svojim nebeškim Očetom in mu dovoliti, da me pozdravi, ko razkrijem zlom in rane v moje življenje, ki so ga razkrili letošnji lonci pod pritiskom. Moram vstopiti v resnično in globoko čiščenje.
Običajno vam pišem skozi advent in božič, letos pa si moram le oddahniti. Imam najbolj neverjetno družino in jim bolj kot kdorkoli dolgujem, da dosežejo moje ravnovesje. Kot vsaka druga krščanska družina smo tudi mi na udaru. Toda ljubezen, ki jo imamo drug do drugega, se kaže močnejša od smrti.
NE VETER NITI VALI
In tako imam še zadnjo poslovilno besedo, ki mi je bila na srcu pred dvema tednoma, vendar nisem našel časa za pisanje. Zdaj moram, kajti toliko vas je izrazilo, kako tudi vi trpite najtežje preizkušnje. Prepričan sem, da smo zdaj vstopili v morda največje preizkušnje, s katerimi se je Cerkev kdaj srečala. Je očiščenje Kristusove neveste. Že to bi vam moralo vliti upanje, ker nas Jezus želi polepšati, ne pa pustiti, da se valjamo v disfunkciji.
Ne glede na to, ali gre za Veliko nevihto našega časa ali za osebne nevihte, ki jih prenašate (in postajajo vedno bolj povezane), skušnjava, da pustite, da vetrovi in valovi zlomijo vašo odločnost, moja pa se stopnjuje.
Nato je naredil učence, naj vstopijo v čoln in ga pred njim postavijo na drugo stran, medtem ko je odpustil množice. Po tem se je sam odpravil na goro, da bi molil. Ko je bil večer, je bil tam sam. Medtem so čoln, ki je bil že nekaj kilometrov oddaljen od obale, valovi premetavali, saj je bil veter proti njemu. (Mat. 14: 22–24)
Kateri valovi vas zdaj premetavajo? Se zdi, da so vetrovi življenja popolnoma proti vam, če ne sam Bog (veter je tudi simbol Svetega Duha)? Namesto da bi vam takoj rekel, da "živite v sedanjem trenutku", da "samo molite" ali "ponudite to, itd." Preprosto želim priznati, da so vetrovi v vašem življenju resnični za vas in valovi so res ogromne. Mogoče jih je resnično človeško nemogoče razrešiti. Morda so res sposobni prevrniti vas, vaš zakon, vašo družino, vašo službo, vaše zdravje, vašo varnost itd. Tako se vam zdi trenutno in samo potrebujete nekoga, ki vam bo povedal, ja, res ste trpite in se počutite same. Tudi Bog se morda zdi nič drugega kot fantom v noči.
Med četrto nočno stražo jim je prišel naproti in hodil po morju. Ko so ga učenci videli, kako hodi po morju, so se prestrašili. "To je duh," so rekli in vpili od strahu. (Matej 14: 25-26)
No, če ga je kdaj bilo, ali to ni trenutek vere, s katerim se zdaj soočamo tako ti kot jaz? Kako enostavno je verjeti, ko čutimo tolažbo. Ampak »Vera je uresničitev pričakovanega in dokaz stvari ne videl. " [1]Hebrejcem 11: 1 Tu je trenutek odločitve. Kajti, čeprav vas bo morda zamikalo, da bi o Jezusu mislili kot o duhu, mitu, izmišljotini uma, kot vam pravijo ateisti ... On stoji zunaj vašega čolna in vam ponavlja:
Pogumite se, jaz sem; naj te ne bo strah. (v primerjavi s 27)
O Gospod, kako lahko rečeš, da ko se vse okoli mene zdi vse izgubljeno ?! Zdi se, da vsi tonejo v brezno brezupa!
No, Peter je izstopil iz čolna kot kristjan, poln samozavesti. Morda ga je premagalo določeno samozadovoljstvo, ker je bil pogumnejši in bolj zvest kot ostali. Toda kmalu je spoznal, da ne moremo večno hoditi po svojih naravnih vrlinah, karizmi, darilih, veščinah, ogroženosti ali življenjepisu. Odrešenika potrebujemo, ker mi vse je treba shraniti. Vsi se bomo v eni ali drugi točki soočili z dejstvom, da je resnično brezno med nami in Bogom, med nami in Dobroto, ki ga lahko zapolni samo On, ki ga lahko premosti samo On.
… Ko je [Peter] videl, kako močan je veter, se je prestrašil; in ko je začel toneti, je zavpil: "Gospod, reši me!" Takoj je Jezus iztegnil roko in ga ujel ... (v primerjavi s 30-31)
Ko stojite nad breznom svoje nemoči, bratje in sestre, je to zastrašujoče in boleče. V tistem trenutku je toliko skušnjav ... skušnjava, da bi se vrnili v čoln udobja in lažne varnosti; skušnjava obupanja ob pogledu na tvojo nemoč; skušnjava misliti, da te Jezus tokrat ne bo ujel; skušnjava ponosa in s tem zanikanje, ker vas vsi vidijo takšne, kot ste; skušnjava, da bi mislila, da lahko to storim sama; in skušnjava, morda predvsem, da zavrne Jezusovo odrešujočo roko, ko seže (in namesto tega poseže po alkoholu, hrani, seksu, mamilih, brezumni zabavi in tako naprej, da me "reši bolečine").
V teh trenutkih vetrov in valov, bratje in sestre, mora biti trenutek čistega, surovega in Nepremagljiva vera. Jezus ne seka besed. Ne izgovarja se. Preprosto reče samozadostnemu potopu pod njihovim obupom:
O maloverni, zakaj ste dvomili? (v primerjavi s 30–31)
Vera je tako nerazumljiva glede na našo utemeljitev! Tako nelogično je za naše meso! Kako težko je reči in nato živeti besede:
O Jezus, izročam se ti, poskrbi za vse!
Ta opustitev vključuje resnično smrt, resnično bolečino, resnično ponižanje, resnično duševno, čustveno in duhovno trpljenje. Kakšna je alternativa? Trpeti brez Jezusa. Bi raje ne trpeli z njim? Ko boste to storili, bo on ne razočarati. Preprosto ne bo naredil po tvojem. To bo naredil na najboljši način in tako je pogosto skrivnost. Toda v njegovem času in na njegovi poti boste prispeli na drugo obalo, svetloba se bo prebila skozi oblake in vse vaše trpljenje bo obrodilo sadove kot trnov grm, ki poganja vrtnice. Bog bo naredil čudež v vašem srcu, četudi je srce vseh drugih nespremenjeno.
Želeli so ga vzeti v čoln, a je čoln takoj prispel do obale, do katere so se odpravili. (Janez 6:21)
Nazadnje, nehajte racionalizirati, nehajte govoriti: »Seveda Mark. Ampak to se pri meni ne bo zgodilo. Bog me ne posluša. « To je glas ponosa ali Satanov glas, ne glas Resnice. Lažnivec in tožilec neusmiljeno prihaja ukrasti vaše upanje. Bodi pameten. Ne dovolite mu.
Amen, pravim ti, če imaš vero velikosti gorčičnega semena, boš tej gori rekel: 'Premakni se od tod tja,' in premaknila se bo. Za vas ne bo nič nemogoče. (Mat. 17:20)
Glejte na Jezusa, ne na veter ne na valove. Danes pojdite na goro in recite: »Dobro, Jezus. Zaupam vate. Ta majhna molitev je vse, kar lahko izdam. To je moje gorčično seme. Vsak trenutek. Izročim se vam, poskrbite za vse! «
Ljubljen si. Vidimo se kmalu…
POVEZANO BRANJE
Beseda zdaj je polnočasna služba, ki
bo nadaljujte s svojo podporo.
Blagor vam in hvala.
Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
Opombe
| ↑1 | Hebrejcem 11: 1 |
|---|