Dandanes se pogosto reče, da današnje stoletje hrepeni po pristnosti.
Predvsem v zvezi z mladimi se govori
imajo grozo umetnega ali lažnega
in da iščejo predvsem resnico in poštenost.
Na ta »znamenja časa« bi morali biti pozorni.
Tiho ali na glas - a vedno odločno - nas sprašujejo:
Ali res verjamete temu, kar oznanjate?
Ali živite to, kar verjamete?
Ali res pridigaš to, kar živiš?
Pričevanje o življenju je postalo bolj kot kdaj koli prej bistveni pogoj
za resnično učinkovitost pri oznanjevanju.
Ravno zaradi tega smo do neke mere oz.
odgovorni za napredek evangelija, ki ga oznanjamo.

—PAPE SV. PAVLE VI, Evangelij Nuntiandi, n. 76.

DANES, je toliko blatenja hierarhije glede stanja Cerkve. Seveda nosijo veliko odgovornost in odgovornost za svoje črede in mnogi od nas smo razočarani nad njihovo silno tišino, če ne sodelovanje, spričo tega brezbožna svetovna revolucija pod zastavo "Velika ponastavitev ". Toda to ni prvič v zgodovini odrešenja, da je bila čreda vse prej kot zapuščeni — tokrat volkovom iz “progresivnost"In"politična korektnost”. Ravno v takšnih časih pa se Bog ozre na laike, da bi v njih dvignil svetniki ki postanejo kot sijoče zvezde v najtemnejših nočeh. Ko ljudje dandanes hočejo prebičati duhovščino, odgovorim: »No, Bog gleda nate in name. Pa se lotimo!«nadaljujte z branjem →