Je zame prepozno?

pfclose2 Papež Frančišek zapira "vrata usmiljenja", Rim, 20. novembra 2016,
Foto Tiziana Fabi / AFP POOL / AFP

THE "Vrata usmiljenja" so zaprta. Po vsem svetu je poteklo posebno plenarno uživanje, ki ga ponujajo katedrale, bazilike in druga določena mesta. Kaj pa usmiljenje Boga v tem "času usmiljenja", v katerem živimo? Je prepozno? Bralec je rekel tako:

Je prepozno, da se pripravim bolj? Pred kratkim sem dobil še eno priložnost, da se spet spet zelo resno lotim vsega tega. To se je začelo dogajati pred približno šestimi meseci, ko sem dobil znanje o aktualnosti Božje besede ... Bil sem na progi in zunaj nje, rahlo zdrsnil nazaj, nato velik greh, nato potopljen, nato nazaj. Ne bom nehal nehati naprej, a žal mi je, da sem zapravil toliko časa. Upam, da me bo mati Marija napolnila s svojim plamenom ljubezni. Upam, da še ni prepozno. Kaj misliš?

UTEMELJENO SPOROČILO

Po vsem svetu je bilo poslano globoko sporočilo, ko je papež Frančišek preteklo leto razglasil za »jubilej usmiljenja« in s svojim pontifikatom večkrat pozdravil vse grešniki vstopiti v cerkvena vrata. Izrecno se je skliceval vratarstvo Sveta Faustina v svoji izjavi - tista poljska nuna, ki ji je Jezus razodel, da je svet zdaj izposojen čas.

Videl sem Gospoda Jezusa, kot kralj v velikem veličanstvu z veliko strogostjo gledamo na našo zemljo; toda zaradi priprošnje njegove matere je podaljšal čas svojega usmiljenja ... [Jezus je rekel:] Naj največji grešniki zaupajo Mojemu usmiljenju ... Napiši: preden pridem kot pravični sodnik, najprej na široko odprem vrata svojega usmiljenja. Kdor noče skozi vrata moje usmiljenosti, mora skozi vrata moje pravičnosti ... -Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik svete Favstine, n. 1261, 1146

Dejstvo, da je bila ta milost narejena avtoritativno skozi njegovo Cerkev je v skladu s Svetim pismom (in še bolj izjemno, da so bila vrata milosti zaprta na praznik Kristusa Kralja):

Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Karkoli zavežete na zemlji, bo vezano v nebesih; in vse, kar izgubite na zemlji, se bo sprostilo v nebesih. (Mat. 16:19)

Kristus je prek svoje Cerkve odpustil vrata in zdaj jih je spet privezal. Toda ali to pomeni, da je »čas usmiljenja« konec in da je napočil »čas pravičnosti«?

Tudi če se Sveta vrata zaprejo, ostanejo resnična vrata usmiljenja, ki so Kristusovo srce, vedno odprta za nas. —PAPE FRANJO, 20. november 2016; Zenit.org

Kot smo danes zjutraj vstali Sonce in jaz, smo tudi mi vztrajali resnice žive Božje besede:

Gospodova neomajna ljubezen nikoli ne preneha; njegove usmiljenosti se nikoli ne končajo; vsako jutro so novi; velika je tvoja zvestoba. (Lam 3: 22-23)

Božje usmiljenje nikoli konča. Torej, tudi ko se uporablja njegova pravičnost, nas mora pripeljati nazaj k sebi (tako globoka je njegova ljubezen do vsakega človeka, ki ga je ustvaril).

Kajti Gospod disciplinira tistega, ki ga ljubi, in kaznuje vsakega sina, ki ga sprejme. (Hebrejcem 12: 6)

Dokaz, da božja usmiljenost ostaja odprta, tudi ko duše prehajajo skozi "vrata pravičnosti", je viden, ko Bog kaznuje tiste, ki častijo babilonsko bludnico - sistem bogastva, nečistote in ponosa:

Zato jo bom vrgel na bolniško posteljo in tiste, ki prešuštvujejo z njo, potopil v močno trpljenje, razen če se bodo pokesali njenih del ... Četrti angel je svojo skledo izlil na sonce. Dobila je moč zažgati ljudi z ognjem. Ljudje so bili žgani od žgoče vročine in bogokletstvo nad božjim imenom, ki je imel oblast nad temi nadlogami, vendar se niso pokesali ali mu dali slave ... niso se pokesali svojih del. (Raz. 2:22; 16: 8, 11)

Bog, ki je ustvaril nebesa in zemljo za naše življenje in uživanje, si pridržuje pravico soditi tiste, ki bi uničili zemljo in drug drugega. Toda po Jezusu je Oče naredil vsako uverturo človeštvu, da bi nas vrnil v rajsko harmonijo, v Odličen ples Njegove božanske volje, da ne bi le spoznali njegovo ljubezen, ampak vstopili v večno življenje po prihodnosti.

In tako… nikoli ni prepozno, kar zadeva Boga. Pomislite na tatu na križu, ki je, čeprav je zapravil svoje življenje v strašnem grehu, bil sprejet v raj tako, da se je preprosto obrnil dober tat njegov žalosten pogled na Moža žalosti. Če mu je Jezus tisti dan dal raj, koliko bolj bo odprl zakladnico milosti za tiste, ki prosijo njegovo usmiljenje, zlasti za krščene duše, ki so odpadle? Kot je dejal kanadski duhovnik p. Clair Watrin pogosto reče, da je dobri tat "ukradel nebesa!" Tudi mi lahko ukrademo nebesa, kadar koli se obrnemo na Jezusa in prosimo odpuščanja za svoje grehe, ne glede na to, kako strašni so ali koliko jih je. To je dobra novica, zlasti za tiste, ki se zaradi zasvojenosti s pornografijo, eno najstrašnejših nadlog, ki so se kdaj koli spustile na človeštvo, počutijo uničene od sramu (glej Lovljeni). Jezus noče, da vas ta strašni duh poželenja veže in priklene; Želi te osvoboditi te odvisnosti. In tako je prvi korak vedno začeti znova:

Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. (Luka 23:42)

Takoj, ko damo Bogu priložnost, se nas spomni. Pripravljen je popolnoma in za vedno odpovedati naš greh ... —PAPE FRANJO, 20. november 2016; Zenit.org

Dragi bratje in sestre, Satan ni zmagal, ko ste padli v greh, celo hud greh. Namesto tega zmaga, ko vas v to prepriča ste onstran doseg božjega usmiljenja (ali kadar vztrajate v resnem grehu, ne da bi se sprijaznili z Bogom.) Potem vas je Satan osvojil za lastno lastništvo, ker ste se izključili iz Jezusove dragocene krvi, ki vas lahko reši samo vas. Ne, ravno zaradi tvojih strašnih grehov te Jezus prihaja iskat in za seboj pusti devetdeset pravičnih ovc. Dejansko gre mimo tistih, ki dobro iščejo bolne, da bi obedoval z davkarji, podal roko prostitutkam in se pogovarjal z brezbožniki. Če ste padli, bedni grešnik, ste vi tisti, čigar družbo Jezus najbolj želi v tem trenutku.

Naj največji grešniki zaupajo mojemu usmiljenju. Pred drugimi imajo pravico zaupati v brezno moje usmiljenosti ... Naj se nobena duša ne boji, da se mi približa, čeprav so njeni grehi tako škrlatni. -Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1146, 699

Poleg tega vam želim zagotoviti božjo ljubezen do najhujšega grešnika na zemlji. Nič nas ne more ločiti od božje ljubezni. nič. Zdaj vas greh lahko loči od božje posvečujoče milosti - tudi večno. Ampak nič vas lahko loči od njegove neskončne in brezpogojne ljubezni.

Prepričan sem, da nas niti smrt, niti življenje, niti angeli, niti poglavarstva, niti sedanje stvari, niti bodoče stvari, niti moči, niti višina, niti globina in nobeno drugo bitje nas ne bodo mogli ločiti od božje ljubezni v Kristusu Jezus, naš Gospod. (Rimljanom 8: 38–39)

In svojemu zgornjemu bralcu vas želim prepričati, da ste ne prepozno, da bi se pripravil na "časi nemira", prejel plamen ljubezni in pravzaprav vsako milost, ki jo je Bog ženska rezerve za svoje svetnike. Dejstvo, da svojo dušo vidite takšno, kot je, je že znak Božje milosti in svetlobe, ki prodira v vaše srce. Ne, pozno ste. Spomnite se prilike o delavcih, ki so, čeprav so v službo prišli v zadnji uri dneva, še vedno prejemali enake plače.

"Kaj pa, če bi rad temu zadnjemu dal enako kot tebi? Ali pa s svojim denarjem ne morem delati, kot želim? Ali ste zavidljivi, ker sem radodarna? ' Tako bo zadnji prvi, prvi pa zadnji. (Mat. 14:16)

Včasih, dragi prijatelj, to storijo tisti Know da so zapravili svojo dediščino in zamudili toliko priložnosti - in vendar vidijo, da jih Bog še vedno ljubi in si jih želi -, ki pa na koncu prejmejo najbolj nepričakovane milosti: nov prstan, haljo, sandale in pitanje tele. ^[1]prim. Luka 15: 22-23

Povem vam torej, da so ji bili odpuščeni številni grehi; zato je pokazala veliko ljubezen. A tisti, ki mu je malo odpuščenega, ima malo rad. (Luka 7:47)

Vendar bodite previdni. Ne jemljite teh milosti kot samoumevne. Ne recite: »Ah, danes lahko spet grešim; Tam bo jutri. « Kajti nihče od nas ne ve, v katerem trenutku bo stopil pred kralja, ki nas bo sodil.

Da je Bog neskončno usmiljen, nihče ne more zanikati. Želi si, da bi vsi to vedeli, preden spet pride kot sodnik. Želi si, da bi ga duše najprej spoznale kot Kralja usmiljenja. - sv. Faustina, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 378

In tako je papež Frančišek ob zapiranju vrat usmiljenja dejal:

Vendar bi zelo malo pomenilo, če bi verjeli, da je Jezus kralj vesolja, vendar ga nismo postavili za Gospoda našega življenja: vse to je prazno, če Jezusa osebno ne sprejmemo in če ne sprejmemo tudi njegovega načina bivanja Kralj. —PAPE FRANJO, 20. november 2016; Zenit.org

In zato pohitite - ne po široki in lahki cesti, ki vodi v pogubo - ampak po »njegovem načinu, kako postati kralj« ... ozki in težki cesti, ki vodi v večno življenje z umiranjem sebi in grehu. Je pa tudi pot resničnega veselja, miru in ljubezni, ki ste jo, dragi bralec, začeli okusiti. Začetek je Odličen ples, ki lahko traja vso večnost.

Vrata usmiljenja v Rimu so se zaprla, a Jezusovo srce je vedno odprto. Zdaj pa teči k Njemu, ki te čaka odprtih rok.

Odzvalo se je približno 1-2% naših bralcev
na naš nedavni poziv za podporo temu
polni delovni čas apostolat. Jaz in moje osebje
smo hvaležni tistim, ki so bili tako radodarni
doslej z vašimi molitvami in donacijami.
Blagoslovi vas!