KDAJ nekdo se približa megli v daljavi, morda se zdi, kot da boste vstopili v gosto meglo. Ko pa "prideš tja" in nato pogledaš za seboj, nenadoma ugotoviš, da si bil ves čas v njem. Meglica je povsod.
Tako je tudi z duhom racionalizem—miselnost v naših časih, ki visi kot vsesplošna meglica. Racionalizem meni, da bi moral sam razum in znanje voditi naša dejanja in mnenja, v nasprotju z nematerialnimi ali čustvenimi in zlasti verskimi prepričanji. Racionalizem je plod tako imenovanega razsvetljenskega obdobja, ko je »oče laži« začel sejati »izem«Po drugem v obdobju štirih stoletij - deizem, scientizem, darvinizem, marksizem, komunizem, radikalni feminizem, relativizem itd. -, ki nas je pripeljal do te ure, ko sta ateizem in individualizem skorajda izpodrinila Boga na sekularnem področju.
Toda tudi v Cerkvi so se strupene korenine racionalizma uveljavile. Zlasti v zadnjih petih desetletjih 
so videli, kako se ta miselnost odtrga ob robu skrivnost, vse stvari čudežne, nadnaravne in presežne pod dvomljivo lučjo. Strupeni sadeži tega varljivega drevesa so okužili številne pastirje, teologe in sčasoma laike, do te mere, da je bilo samo bogoslužje izčrpano iz znakov in simbolov, ki so kazali na onostransko. Ponekod so bili cerkveni zidovi dobesedno beli, kipe razbijali, dušili sveče, kadili polili in ikone, križe in relikvije zapirali.
Še huje in še huje je bilo, da je kastracija otroške vere v ogromnih delih Cerkve takšna, da pogosto danes vsakdo, ki v svojih župnijah pokaže kakršno koli resnično gorečnost ali strast do Kristusa, ki izstopa iz statusa quo, oddan kot osumljenec (če ga ne vržejo v temo). Ponekod so naše župnije prešle od Dejanj apostolskih do Neaktivnosti odpadnikov - mi smo ohlapni, mlačni in brez skrivnosti ... otroška vera.
O Bog, reši nas samih sebe! Reši nas duha racionalizma!
SEMINARJI… ALI LABORATORIJI?
Duhovniki so mi pripovedovali, kako se je več kot enemu seminaristu ponesrečila vera v semenišču, kjer so Sveto pismo bolj pogosto kot ne laboratorijske podgane sekali kot laboratorijska podgana in izčrpali življenje 
žive besede, kot da bi šlo zgolj za učbenik. Duhovnost svetnikov je bila zavrnjena kot čustveno vijuganje; Kristusovi čudeži kot zgodbe; predanost Mariji kot vraževerje; in karizme Svetega Duha kot fundamentalizem.
Tako danes obstajajo nekateri škofje, ki se namrščajo na kogar koli v službi brez Mojstrov božanskosti, duhovniki, ki trpijo karkoli mističnega, in laiki, ki se posmehujejo evangeličanom. Zlasti na Zahodu smo postali podobni tisti skupini učencev, ki so grajali majhne otroke, ko so se poskušali dotakniti Jezusa. Toda Gospod je o tem nekaj povedal:
Otroci naj pridejo k meni in jim ne preprečujejo; kajti takim pripada Božje kraljestvo. Amen, pravim vam, kdor ne sprejme Božjega kraljestva kot otrok, ne bo vstopil vanj. (Luka 18: 16-17)
Danes se skrivnosti Kraljestva razkrivajo ne toliko učenjakom, ki so zajeti v intelektualni ponos, temveč malčkom, ki teologijo opravljajo na kolenih. Vidim in slišim Boga, ki govori pri obrtnikih, gospodinjah, mlajših odraslih in tihih duhovnikih in redovnicah z Biblijo v eni roki in rožnimi venci v drugi.
Tako smo potopljeni v meglo racionalizma, da v tej generaciji ne moremo več videti obzorja resničnosti. Zdi se, da nismo sposobni prejeti Božjih nadnaravnih darov, na primer tistih duš, ki prejmejo stigme ali vizije, lokute ali prikazne. Dojemamo jih ne kot možne znake in sporočila iz nebes, temveč kot neprijetne prekinitve naših urejenih pastoralnih programov. Zdi se, da karizme Svetega Duha obravnavamo manj kot sredstvo za izgradnjo Cerkve in bolj kot manifestacije duševne nestabilnosti.
O Bog, reši nas samih sebe! Reši nas duha racionalizma!
Nekaj primerov mi pride na misel ...
RAcionalizem v tej uri
Medjugorje
Kot sem napisal v Na Medžugorje, objektivno imamo na tem enem mestu prikazovanja enega največjih virov spreobrnjenja v Cerkvi od binkoštnih dni; na stotine dokumentiranih čudežev, na tisoče duhovniških 
poklicev in nešteto ministrstev po vsem svetu, ki so neposredna rezultat tega, da se je tam "domnevno" prikazala Gospa. Pred kratkim je bilo javno objavljeno, da se zdi, da je vatikanska komisija sprejela prikazne, vsaj v svojih zgodnje faze. Pa vendar mnogi to očitno še naprej zavračajo darilo in Milost kot "hudičevo delo". Če bi rekel Jezus spoznali boste drevo po plodu, Ne morem si zamisliti bolj iracionalne izjave. Tako kot Martin Luther v preteklosti se zdi, da tudi mi ignoriramo tiste spise, ki ne ustrezajo našemu "racionalnemu" teološkemu pogledu na svet - kljub dokazom.
Ti plodovi so oprijemljivi, očitni. In v naši škofiji in marsikje drugje opazujem milosti spreobrnjenja, milosti življenja nadnaravne vere, poklicev, ozdravitev, ponovnega odkrivanja zakramentov in spovedi. To so vse stvari, ki ne zavajajo. To je razlog, zakaj lahko rečem le, da mi ti sadovi omogočajo kot škofu moralno sodbo. In če moramo, kot je rekel Jezus, drevo presojati po plodovih, sem dolžan reči, da je drevo dobro. —Kardinal Schönborn, Medžugorski Gebetsakion, # 50; Stella maris, # 343, str. 19, 20
Nekdo mi je danes napisal, rekoč: »Skoraj 40 let se vsak dan ne bi zgodila nobena resnična prikazen. Poleg tega so sporočila nenavadna, nič globokega. " To se mi zdi višina verskega racionalizma - enak ponos, ki ga je imel faraon, ko je racionaliziral Mojzesove čudeže; isti dvomi, ki so zavrnili vstajenje; isto napačno razmišljanje, zaradi katerega so mnogi, ki so bili priča Jezusovim čudežem, izjavili:
Kje je ta človek dobil vse to? Kakšna modrost mu je dana? Kakšna mogočna dejanja delajo njegove roke! Ali ni tesar, Marijin sin in brat Jakoba in Jozeta ter Jude in Simona? ... Torej tam ni mogel storiti nobenega mogočnega dejanja. (Mat. 6: 2–5)
Da, Bog težko dela mogočna dela v srcih, ki niso otroška.
In potem je p. Don Calloway. Sin vojaškega moža, ki je bil odvisnik od drog in upornik, je v verigah vodil iz Japonske zaradi vseh težav, ki jih je povzročal. Nekega dne je v roke vzel knjigo tistih "luskavih in neutemeljenih" sporočil iz Medžugorja Kraljica miru obišče Međugorje. Ko jih je tisto noč prebral, ga je prevzelo nekaj, česar še ni doživel.
Čeprav sem bil v resnem obupu nad svojim življenjem, sem ob branju knjige imel občutek, kot da se mi topi srce. Vsako besedo sem obesil, kot da mi prenaša življenje naravnost ... Nikoli v življenju nisem slišal ničesar tako neverjetnega in prepričljivega in tako potrebnega. —Pričanje, od Ministrske vrednote
Naslednje jutro je stekel k maši in mu vlil razumevanje in vero v to, kar je videl, kako se je odvijalo med posvečenjem. Kasneje tistega dne je začel moliti, in kakor je to storil, so se vse solze tekle
od njega. Slišal je Gospin glas in imel globoko izkušnjo tistega, kar je imenoval »čista materinska ljubezen«. [1]prim Ministrske vrednote S tem se je odvrnil od starega življenja in dobesedno napolnil 30 vreč s smeti, polnih pornografije in težke metal glasbe. Tudi njegov fizični videz se je nenadoma spremenil. Vstopil je v duhovništvo in kongregacijo očetov marijanov brezmadežnega spočetja Najsvetejše Device Marije. Njegove najnovejše knjige so močni pozivi Gospe do vojske, da premaga Satana, kot npr Prvaki rožnega venca.
Če je Medžugorje prevara, potem hudič ne ve, kaj počne.
Če Satan pregna Satana, je razdeljen sam proti sebi; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? (Mat. 12:26)
Vprašati se je treba: če so samo zgodnja prikazovanja verodostojna, kaj pa zadnja 32 let? Ali je velika letina spreobrnitev, poklicev in ozdravitev; nenehni čudeži in znamenja in čudeži na nebu in na hribih ... rezultat šestih vidcev, ki so resnično naleteli na Gospo ... toda ki zdaj varajo Cerkev - in še vedno dajejo iste sadove? No, če gre za prevaro, molimo, da jo hudič še naprej podaljšuje, če že ne prinese v vsako katoliško župnijo na svetu.
Mnogi ne morejo verjeti, da bi Gospa še naprej mesečno pošiljala sporočila ali se še naprej pojavljala ... ko pa pogledam stanje sveta in razkol v Cerkvi, Ne morem verjeti, da ne bi. Katera mati bi zapustila svojega malčka, ko se igra na robu pečine?
O Bog, reši nas samih sebe! Reši nas duha racionalizma!
Obnova
Naslednja je nadaljnja zavrnitev karizmatične prenove. To je gibanje Svetega Duha, ki so ga izrecno sprejeli zadnji štirje papeži. Kljub temu pa še naprej slišimo duhovnike - same po sebi dobre duhovnike
— Govori v nevednosti proti temu gibanju, kot da je tudi to hudičevo delo. Ironija je v tem, da ti "vratarji pravoslavja" neposredno nasprotujejo Kristusovim namestnikom.
Kako ta »duhovna prenova« ne bi bila priložnost za Cerkev in svet? In kako, v tem primeru, človek ne bi mogel izkoristiti vseh sredstev, da bi zagotovil, da tako ostane…? —PAPEJ PAUL VI., Mednarodna konferenca o katoliški karizmatični prenovi, 19. maja 1975, Rim, Italija, www.ewtn.com
Prepričan sem, da je to gibanje zelo pomemben sestavni del popolne prenove Cerkve, v tej duhovni prenovi Cerkve. —PAPE JOHN PAUL II, posebna avdienca s kardinalom Suenensom in člani Sveta Mednarodnega urada za karizmatično prenovo, 11. december 1979, http://www.archdpdx.org/ccr/popes.html
Pojav prenove po drugem vatikanskem koncilu je bil poseben dar Svetega Duha Cerkvi ... Ob koncu tega drugega tisočletja se mora Cerkev bolj kot kdaj koli prej obrniti v zaupanju in upanju k Svetemu Duhu ... —PAPE JOHN PAUL II, nagovor Svetu Mednarodnega urada za katoliško karizmatično prenovo, 14. maj 1992
V govoru, ki ne pušča dvoumnosti glede tega, ali naj bi prenova imela vlogo med Celoten Cerkev, pokojni papež je rekel:
Institucionalni in karizmatični vidiki so tako pomembni za cerkveno ustavo. Čeprav različno prispevajo k življenju, prenovi in posvečenju Božjega ljudstva. —Govor Svetovnemu kongresu cerkvenih gibanj in novih skupnosti, www.vatican.va
Papež Benedikt je bil še vedno kardinal:
Resnično sem prijatelj gibanj - Communione e Liberazione, Focolare in karizmatične obnove. Mislim, da je to znak pomladi in prisotnosti Svetega Duha. —Kardinal Ratzinger (PAPE BENEDICT XVI), intervju z Raymondom Arroyojem, EWTN, Po vsem svetu, September 5th, 2003
Toda spet je uberracionalni um danes zavrnil karizme Svetega Duha, ker so lahko, odkrito povedano, neurejeni - četudi so omenjena v Katekizmu.
Ne glede na njihov značaj - včasih je izjemen, na primer dar čudežev ali jezikov -, so karizme usmerjene v posvečujočo milost in so namenjene v skupno dobro Cerkve. -Katekizem katoliške cerkve, n 2003
Kljub temu pa jih tisti racionalisti, ki se srečujejo z manifestacijami Duha (in pogosto z njihovimi čustvi), pogosto zavržejo kot plod hipe, nestabilnosti ... ali pijanstva.
In vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v različnih jezikih, saj jim je Duh omogočal oznanjevanje ... Vsi so bili osupli in zmedeni in si govorili: "Kaj to pomeni?" Toda drugi so se posmehovali: "Preveč novega vina so imeli." (Apostolska dela 2: 4, 12)
Ni dvoma, da so si nekateri ljudje v karizmatičnem gibanju z neupravičeno vnemo, zavračanjem cerkvene oblasti ali ponosom naredili veliko škodo. Toda tudi na drugem koncu spektra sem pri povratku k latinskemu obredu maše srečal tudi moške z nenadzorovano vnemo, ki so zavrnili papeško 
avtoriteto, in to iz ponosa. Toda v nobenem primeru peščica posameznikov ne bi smela povzročiti, da popolnoma zavrnemo celotno množično gibanje pohvale ali pobožnosti. Če ste imeli slabo izkušnjo s prenovo - ali s tako imenovanim "tradicionalistom" - je pravi odgovor odpuščati, gledati dlje od človeške šibkosti in še naprej iskati vrelce milosti, ki nam jih Bog želi dati skozi Množica da, vključuje karizme Svetega Duha in lepoto latinske maše.
Napisal sem a sedemdelna serija o karizmatični prenovi - ne zato, ker sem njen tiskovni predstavnik, ampak zato, ker sem rimokatolik in to je del naše katoliške tradicije. [2]glej Karizmatičen? Toda še zadnja točka, ki jo navaja Sveto pismo. Jezus je rekel, da je Očene racionira svojega duha." [3]John 3: 34 In potem to beremo v Apostolskih delih:
Ko so molili, se je kraj, kjer so bili zbrani, stresal, vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in so še naprej drzno govorili Božjo besedo. (Apd. 4:31)
Kar ste pravkar prebrali, ni bila binkošti - to je bilo dve poglavji prej. Tukaj vidimo, da Bog svojega duha ne oblikuje; apostoli, in mi, lahko napolnite znova in znova. To je namen gibanja Prenova.
O Bog, reši nas samih sebe! Reši nas duha racionalizma!
Krščanska enotnost
Jezus je molil in hotel, da bi bili kristjani povsod združeni kot ena čreda. [4]John 17: 20-21 To je bil, je dejal papež Leon XIII, cilj papeštva:
Med dolgim pontifikatom smo poskušali in vztrajno izvajali dva glavna cilja: najprej, obnovo, tako pri vladarjih kot v narodih, načel krščanskega življenja v civilni in domači družbi, saj resničnega življenja ni za moške razen od Kristusa; in drugič, spodbujati združitev tistih, ki so odpadli od katoliške cerkve bodisi zaradi krivoverstva bodisi zaradi razkola, saj je nedvomno Kristusova volja, da se vsi združijo v eno čredo pod enim pastirjem. -Divinum Illud Munus, n. 10.
Vendar znova verski racionalisti našega časa, ker so pogosto zaprti za nadnaravno božjo dejavnost, ne morejo videti Gospoda, ki deluje zunaj meja katoliške cerkve.
… Veliko elementov posvečenja in resnice «najdemo zunaj vidnih meja katoliške cerkve:» zapisana Božja beseda; milostno življenje; vera, upanje in ljubezen, z drugimi notranjimi darovi Svetega Duha, pa tudi z vidnimi elementi. " Kristusov duh uporablja te cerkve in cerkvene skupnosti kot sredstvo odrešenja, katerih moč izhaja iz polnosti milosti in resnice, ki jo je Kristus zaupal katoliški cerkvi. Vsi ti blagoslovi prihajajo od Kristusa in vodijo do njega ter so že sami po sebi klici k »katoliški enotnosti«. -Katekizem katoliške cerkve, n 818
Mislim, da bodo mnogi nekoč šokirani, ko bodo videli "tiste binkoštne", kako plešejo okoli 
Tabernakul, kakršen je David delal okoli Arke, ali nekdanji muslimani, ki so prerokovali iz klopi. Ali pravoslavni, ki nihajo z našimi cenzorji. Da, prihaja "nova binkošti" in ko se bo zgodila, bo racionaliste pustil sedeti v luži intelektualne tišine ob nadnaravnem. Tu ne predlagam drugega »izma« - sinkretizma -, ampak resnično enotnost Kristusovega telesa, ki bo delo Svetega Duha.
Katoliška cerkev, ki je Kristusovo kraljestvo na zemlji, je usojeno razširiti med vsemi ljudmi in vsemi narodi ... —PAPE PIJ XI, Quas Primas, Enciklika, n. 12. 11. december 1925; prim. Matt 24:14
Jezus nam ni poslal le "Duha resnice" - kot da se je poslanstvo Cerkve zmanjšalo na intelektualno vajo varovanja depozita vere. Tisti, ki želijo Duha omejiti na "dajalca pravil", so pogosto kastrirali misel, ki jo je Gospod poskušal podariti Cerkvi in svetu. Ne, pošlje nam tudi Duha »moč"[5]prim. Luka 4:14; 24:49 ki preobraža, ustvarja in obnavlja v vsej svoji čudoviti nepredvidljivosti.
Samo je ena, sveta, katoliška in apostolska cerkev. Toda Bog je veliko večji od Cerkve, celo deluje zunaj nje, da bi vse stvari pritegnil k sebi. [6]Eph 4: 11-13
Nato je Janez v odgovor rekel: "Gospodar, videli smo nekoga, ki je izganjal demone v vašem imenu, in smo ga poskušali preprečiti, ker ne sledi v naši družbi." Jezus mu je rekel: "Ne prepreči mu, kajti kdor ni proti tebi, je zate." (Janez 9: 49-50)
Molimo torej, da nihče od nas zaradi nevednosti ali duhovnega ponosa ne postane ovira za milost, četudi ne razumemo popolnoma njenega delovanja. Ostanite enotni s papežem, kljub njegovim napakam ali napakam; ostati zvest vse nauki Cerkve; bodi blizu Naše Blažene Matere; in moli, moli, moli. Imeti predvsem nepremagljivo vero in zaupati v Jezusa. Na ta način se lahko ti in jaz zmanjšujemo, da se On, luč sveta, poveča v nas, razblini meglo dvoma in posvetne argumente, ki tako pogosto prežema to duhovno revno generacijo ... in uničuje Skrivnost.
O Bog, reši nas samih sebe! Reši nas duha racionalizma!
POVEZANO BRANJE
Medžugorje - "Samo dejstva, gospa"
Blagor vam in hvala.
Na potovanje z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
Opombe
| ↑1 | prim Ministrske vrednote |
|---|---|
| ↑2 | glej Karizmatičen? |
| ↑3 | John 3: 34 |
| ↑4 | John 17: 20-21 |
| ↑5 | prim. Luka 4:14; 24:49 |
| ↑6 | Eph 4: 11-13 |