DO se vam zdi, kot da ste nepomemben del božjega načrta? Da imate malo namena ali koristi za njega ali druge? Potem upam, da ste prebrali Neuporabna skušnjava. Vendar čutim, da te želi Jezus še bolj spodbuditi. Pravzaprav je ključnega pomena, da vi, ki to berete, razumete: rojeni ste za te čase. Vsaka duša v Božjem kraljestvu je tu po načrtu, tu ima točno določen namen in vlogo neprecenljivo. To je zato, ker ste del "luči sveta" in brez vas svet izgubi malo barve ... naj razložim.
PRIZMA BOŽANSKE SVETLOBE
Jezus je rekel: "Jaz sem luč sveta." Potem pa je rekel tudi:
Vi so luč sveta. Mesto na gori ni mogoče skriti. Niti ne prižgejo svetilke in jo nato postavijo pod košaro; postavljen je na svetilko, kjer daje svetlobo vsem v hiši. (Mat. 5: 14–15)
Jezus je čista Luč sveta, ki gre skozi prizmo časa. Ta svetloba se nato zlomi v milijarde vidna barve, ki sestavljajo luč sveta, torej telo vernikov. Vsak od nas, spočet v Božjem Srcu, je »barva«; to pomeni, da ima vsak od nas drugačno vlogo v spektru Božanske volje.
Psihologija nam govori, da imajo različne barve različne učinke na razpoloženje. Na primer, modro-zelene barve lahko pomirjajo, rdeče in rumene pa bolj agresivne občutke. Tudi vsaka "barva" v Božjem kraljestvu ima svoj "učinek" na svet okoli sebe. Torej pravite, da niste pomembni? Kaj če ste recimo "zelen", na primer glede svojih talentov, daril, poklica itd. Kaj bi bil svet okoli vas brez te zelene? (Na spodnji sliki je odstranjena zelena barva):
Ali brez modre?
Ali brez rdeče?
Veste, vsaka od barv je potrebna, da ima prvotna luč svojo polno lepoto. Prav tako pogosto rečem ljudem, ko govorim v javnosti, da tako rekoč ne potrebujemo druge sv. Terezije ali Frančiška Asiškega. Kar potrebujemo, je še en sv. "Ti"! Kaj če bi bili vsi sv. Terezije? Kaj če bi bili vsi "majhne vrtnice" jo osebnost, jo karizme, jo samo darila? Ja, kaj če bi bil ves svet pobarvan z rdečo?
Veste, vsa edinstvenost sveta bi izginila. Vse zeleno-modre in rumene, zaradi katerih je svet tako lep, bi se preplavile v rdeči barvi. Zato vsak barva je potrebna, da bi bila Cerkev vse, kar je lahko. In ti si delček božje luči.Potrebuje vaš "fiat", vaš "da", da bo njegova luč zasijala skozi vas in v skladu z njegovimi načrti in božjim časom razsvetlila druge. Bog vas je ustvaril za določeno barvo - boli ga, ko rečete, da želite biti zelen namesto vijoličen ali če niste dovolj "bistri", da bi kaj spremenili na svetu. Toda zdaj govoriš kot tisti, ki hodi z vidom in ne z vero. Kar se morda zdi nepomembno v enem samem skritem dejanju poslušnosti, ima pravzaprav večne posledice.
Obstaja veliko, veliko duš, ki so umrle, odšle v nebesa in se vrnile na zemljo, da bi povedale svojo zgodbo. Skupno med številnimi pričevanji je, da v širšem svetu obstajajo barve, ki jih še nismo videli, in note v glasbi, ki jih še nismo slišali. Tu, na zemlji, je naša vizija omejena; toliko očesa spektra vidimo le z očmi. V nebesih pa vsak delček svetlobe se vidi. Torej, čeprav vas svet morda ne prepozna; čeprav morda vodite majhno molitveno skupino ali skrbite za bolnega zakonca ali trpite kot žrtev ali živite in molite skrito pred očmi drugih za samostanskimi zidovi ... vi so pomemben in nujen del božje luči. Noben žarek njegovega srca ni zanj majhen. Navsezadnje je to učil sv. Pavel:
Zdaj telo ni niti en del, ampak mnogi. Če bi noga rekla: "Ker nisem roka, ne pripadam telesu," iz tega razloga ne pripada telesu. Ali če bi uho moralo reči: »Ker nisem oko, ne pripadam telesu,« zaradi tega ne pripada telesu. Če bi bilo celo telo oko, kje bi bil sluh? Če bi čutilo celo telo, kje bi bil voh? Toda takšen, kot je, je Bog postavil dele, vsakega od njih, v telo, kot je želel. Če bi bili vsi en del, kje bi bilo telo? A takšno je, obstaja veliko delov, a eno telo. Oko ne more reči roki: "Ne rabim te", niti spet glava do nog, "ne rabim te." Dejani telesa, ki se zdijo šibkejši, so še toliko bolj potrebni, tiste dele telesa, za katere menimo, da so manj častni, pa obdajamo z večjo častjo, naše manj predstavljive dele pa obravnavamo bolj korektno, medtem ko so naši bolj predstavljivi deli tega ne potrebujejo. Toda Bog je telo tako zgradil, da daje večjo čast delu, ki je brez njega, tako da v telesu morda ne bo nobene delitve, ampak da bodo deli enako skrbeli drug za drugega. Če trpi [en] del, trpijo vsi deli; če je en del počaščen, vsi deli delijo njegovo veselje. (1. Kor. 12: 14–26)
... tudi ko se znajdemo v tišini cerkve ali v svoji sobi, smo v Gospodu združeni s toliko brati in sestrami v veri, kot ansambel instrumentov, ki, čeprav ohranjajo svojo individualnost, Bogu ponujajo eno veliko simfonijo priprošnje, zahvale in pohvale. —PAPE BENEDICT XVI, splošna avdienca, Vatikan, 25. april 2012
Ko se moje potovanje tukaj v Kaliforniji zaključuje, vam lahko rečem, da sem v dušah, ki sem jih srečal, videl skoraj ves spekter božje svetlobe, od največje do najmanjše. In vsak od njih je ljubljen in lep!
OPOZORILO
Ko jamo v Neuporabna skušnjava; ko odstopimo od božjega načrta za naše življenje; ko živimo v nasprotju z njegovim naravnim redom in moralnimi zakoni, potem Njegova luč v nas preneha sijati. Smo kot tista svetloba, ki se skriva pod "košaro" - ali pa se povsem zaduši.
Kaj se zgodi, ko različni deli spektra prenehajo sijati? Spekter vidne svetlobe lahko razdelimo na tri dele: rdečo, zeleno in modro (simbol delovanja Trojice na svetu). Na spodnji sliki sem odstranil 80% vsake od teh treh barv. To je rezultat:
Bolj ko se odstrani vsak del vidnega spektra, ne glede na barvo, temnejši je. Ko je na svetu vse manj kristjanov, ki živijo svojo vero, svet postaja temnejši. In ravno to se dogaja:
V današnjih časih, ko je na ogromnih delih sveta vera v nevarnosti, da izgine kot plamen, ki nima več goriva, je glavna prednostna naloga, da je Bog prisoten na tem svetu in da moškim in ženskam pokaže pot do Boga. Ne kateri koli bog, ampak bog, ki je govoril na Sinaju; tistemu Bogu, čigar obraz prepoznamo v ljubezni, ki pritiska »do konca« (prim. Jn 13) - v Jezusu Kristusu, križanem in vstalem. Resnična težava v tem trenutku naše zgodovine je v tem, da Bog izginja s človeškega obzorja in da z zatemnitvijo svetlobe, ki prihaja od Boga, človeštvo izgublja smer in ima vse bolj očitne uničujoče učinke. —Pismo njegove svetosti papeža Benedikta XVI. Vsem škofom sveta, 10. marec 2009; Catholic Online
Bratje in sestre, svet ne postaja temnejši, saj Satan postaja vse močnejši. Vse temneje je, ker kristjani svetijo vse manj! Tema ne more pregnati svetlobe; samo svetloba razprši temo. Zato je nujno, da sijete tam, kjer ste, ne glede na to, ali gre za obrt, izobraževanje, politiko, državno službo, Cerkev - ni pomembno. Jezus je potreben na vseh področjih, v vseh kotičkih tržnice, v vsaki ustanovi, ekipi, podjetju, šoli, župnišču, samostanu ali domu. Na veliko noč je sveti oče poudaril, kako je polje v tehnologija, ker ga vedno manj vodi luč resnice, zdaj predstavlja nevarnost za naš svet.
Če Bog in moralne vrednote, razlika med dobrim in zlom, ostanejo v temi, potem vse druge "luči", ki nam dajo tako neverjetne tehnične podvige, niso le napredek, temveč tudi nevarnosti, ki ogrožajo nas in svet. —PAPE BENEDIKT XVI., Homilija velikonočnega bdenja, 7. april 2012 (poudarek moj)
Jezus potrebuje, da začnete sijati skozi luč otroške vere, poslušnosti in ponižnosti -točno kje ste - čeprav vas po videzu človeka oddaja le kratka razdalja. Drobna svečka v ogromnem, temnem avditoriju še vedno meče svetlobo, ki jo je mogoče videti. In v svetu, ki je iz dneva v dan bolj temen, bo morda to dovolj za celo ena izgubljena duša otipava luč upanja ...
... bodite brezhibni in nedolžni, Božji otroci brez napak sredi ukrivljene in pokvarjene generacije, med katero kot luči na svetu zasijete, ko se držite besede življenja ... (Fil 2-15)
Foto ESO / Y. Beletsky
Kdor se poniža kot ta otrok, je največji v nebeškem kraljestvu ... Če kdo želi biti prvi, bo zadnji od vseh in služabnik vseh. (Mat. 18: 4; Marko 9:35)
Kliknite tukaj, da Odjava or Prijavi se v ta časopis.
