od Kristusova strast
COMFORT. Kje v Bibliji piše, da naj bi kristjan iskal tolažbo? Kje celo v zgodovini svetnikov in mistikov Katoliške cerkve vidimo, da je udobje cilj duše?
Zdaj večina od vas razmišlja o materialnem udobju. Vsekakor je to zaskrbljujoče središče sodobnega uma. Ampak obstaja nekaj globljega ...
Kristusov um
Le malo kristjanov ne ve več, kako trpeti, or kaj storiti s trpljenjem.
S tem mislim trpeti krivico drugih in življenja samega. In če kristjani ne poznajo vrednosti in pomena trpljenja, potem preneha obstajati tista žrtev, ki ...
...dokončati (-e) tisto, kar manjka v Kristusovih stiskah zaradi njegovega telesa, to je Cerkve. (Kol 1:24)
Stroške tega zamika v našem kolektivnem spominu lahko merimo v duše.
"Natančno,« pravi hudič. Če lahko poskrbi, da Kristusovo telo pozabi, da smo romarji na poti – poti, ki se začne s prevzemom križa in doseže vrhunec s križanjem ega – potem je dosegel odločilno zmago. Ampak to je zmaga, ki je običajno kratkotrajna: Preganjanje je običajen način, kako Bog »obuja« spomin na Cerkev: da obstajamo zato, da ljubimo tako, kot nas je ljubil Kristus.
Jezus ni prišel, da bi ustanovil kmečki klub, imenovan Katoliška cerkev. Prišel nas je izpeljati iz resnične in sedanje nevarnosti večne obsodbe z zapeljevanjem greha. On, glava, je to storil s kruto smrtjo na križu. Cerkev, torej Njegovo Telo, so roke in noge, po katerih Jezus sega, zakramentalno in vidno. Torej, če bo Glava šla skozi Kalvarijo, bo Telu prihranjeno?
UM LJUBEZNI
Če smo po njegovih ranah ozdravljeni (1 Pt 2: 24)- in mi smo Kristusovo telo - potem je po naših ranah da bo svet ozdravljen. Kajti Kristus bo zdravil po nas.
Sam Jezus je po njih poslal od vzhoda proti zahodu sveto in netrajno oznanilo večne odrešitve. (Mk 16:20, krajši konec; NAB)
Toda naše rane ... tiste trpljenja, ki so nam jih zadali drugi, in življenjske okrutnosti, so učinkovite le, če jih sprejemamo z ljubeznijo in zaradi ljubezni. Za Boga is ljubezen in kadar kaj počnemo z ljubeznijo, je Bog tisti, ki je potem transupstanciacije to dejanje v milost. Tako sodelujemo in dopolnjujemo tisto, kar v programu uporaba Kristusove žrtve.
Če pa iz naših ran ne teče ljubezen, temveč grenkoba, jeza, obrambnost, malenkost, pritoževanje in samopomilovanje, potem naše rane ne bodo zacelile drugih. Zastrupili bodo duše in jih pustili še bolj razočarane, še bolj izgubljene v iskanju Kristusa. Zato Peter pravi,
… Ker je Kristus trpel v telesu, se tudi vi oborožite z enakim odnosom. (1 Pt 4: 1)
Ne počutite se udobno – dobite “križasto” – srce, pripravljeno služiti. Vsi bomo trpeli v tem življenju. Toda odnos kristjana je »Trpel bom za svojega brata. Nosil bom njegovo breme. Spregledal bom njegove napake. Pustil bom, da moja ljubezen pokrije množico grehov.” Takšna ljubezen uničuje poglavarstva in oblasti!
… Izbrisal vez proti nam… odstranil jo je tudi iz naše sredine in jo pribil na križ; opustošiti kneževine in oblasti ... (Kol 2: 14–15)
Takšno ljubezen svet išče ... taka duša ... svetniki, ki postanejo znaki protislovja na svetu:
Ljubil te bom, ne da bi štel stroške. Dovolil vam bom, da me bičite s svojimi besedami, me poteptate s svojim ponosom, me obremenjujete s svojimi napakami, križate s svojo neobčutljivostjo, zapustite me v grobu teme s svojo nelojalnostjo. Odzval se bom z nasmehom; Držala se bom za jezik; Vaše potrebe bom postavil pred svoje. Zaradi vas bom sprejel krivico v svojem telesu in zaradi tega, koga bo Bog hotel uporabiti moje trpljenje.
Ah! Takšna ljubezen je dandanes redka. Kako si svet želi videti tak obraz, ki je Kristusov obraz. In ko ga najdemo ... kot so Mati Terezija, Maksimilijan Kolbe ali Janez Pavel II., Se zbere ves svet, ki objokuje njihovo smrt, bodisi zdaj ali desetletja pozneje.
A ne stojmo v vrsti z žalujočimi, ki jokajo po sebi in svoji izgubi. Za kom žalujemo, razen za Kristusom, ki je živel v njih? Zakaj svet gleda, če ne še en pogled na to upanje, po katerem vsi hrepenimo? Kje ga bodo spet videli, če ne v naših obrazih, v naših besedah, naši tišini, naši potrpežljivosti, naši žrtvi, naši nežnosti, naši pripravljenosti odpuščati?
Vsakokrat, ko imamo radi na ta način, nas to rani. Ampak to zdravi svet.
Večja ljubezen nima nobenega človeka od tega, da je človek položil življenje za svoje prijatelje ... (John 15: 13)
Če se beseda ni spreobrnila, se bo spreobrnila kri. —PAPE JOHN PAUL II, iz pesmi Stanislav
Kliknite tukaj, da Odjava or Prijavi se v ta časopis.
