Dinastija, ne demokracija - II. Del

Neznan umetnik

Z stalni škandali, ki se pojavijo v katoliški cerkvi, mnogi -vključno s celo duhovščino— Pozivajo Cerkev, naj preoblikuje svoje zakone, če že ne svojo temeljno vero in moralo, ki spadajo v depozit vere.

Težava je v tem, da se mnogi v našem sodobnem svetu referendumov in volitev ne zavedajo, da je Kristus vzpostavil a dinastija, ne a demokracija.

POPRAVLJENA RESNICA

Navdihnjena Božja beseda nam pove, da resnica ni izum Mojzesa, Abrahama, Davida, judovskih rabinov ali katerega koli drugega človeka:

Tvoja beseda, GOSPOD, stoji večno; trdno je kot nebesa. Skozi vse generacije vaša resnica zdrži; pritrjena, da stoji trdno kot zemlja. Po vaših sodbah trdno stojijo še danes ... zanesljive so vse vaše zapovedi. Že dolgo vem iz vaših pričevanj, da ste jih za vedno uveljavili. (Psalm 119: 89–91; 151–152)

Resnica je bila ugotovljena večno. In ko tukaj govorim o resnici, ne mislim samo na naravni zakon, temveč na moralno resnico, ki izhaja iz nje, in na zapovedi, ki jih je učil Kristus. So pritrjeni. Kajti pristna resnica danes ne more biti resnična in jutri neresnična, sicer sploh ni bila nikoli resnična.

Zato danes vidimo veliko zmedo, ki jo je Janez Pavel II poimenoval »apokaliptično«:

Ta boj je vzporeden z apokaliptičnim bojem, opisanim v [Raz. 11: 19-12: 1-6, 10 o bitki med »oblečeno žensko s soncem «in "zmaj"]. Smrtne bitke proti življenju: "kultura smrti" se želi vsiliti naši želji po življenju in polnem življenju ... Ogromen del družbe je zmeden glede tega, kaj je prav in kaj narobe, in je v milosti tistih moč »ustvariti« mnenje in ga vsiliti drugim. —POPE JOHN PAUL II, Homilija državnega parka Cherry Creek, svetovni dan mladih, Denver, Kolorado, 1993

Zmeda izvira iz generacije, ki je pogosto verjela, da je resnica sorazmerna s »lastnim egom in lastnimi željami« ^[1]Kardinal Ratzinger, (PAPE BENEDICT XVI), predkonklavna homilija, 18. april 2005

POPRAVILO

Resnica, kdo smo, ustvarjena po Božji podobi ... podoba, ki se je izgubila, nato opomogla in odrešila s Kristusovo daritvijo, nato razkrita kot pot, ki vodi v življenje ... je bila usojena osvoboditi narode. To je dragocena resnica, plačana v krvi. Tako je Bog že od začetka načrtoval, da se bo ta resnica, ki rešuje življenje, in vse, kar pomeni, ohranila in prenašala skozi večno in netrajno dinastija. Kraljestvo, ne tega sveta, ampak in ta svet. Tistega, ki je opasan z resnico - z božanskimi zakoni -, ki bi tistim, ki so jih živeli, zagotovil mir in pravičnost.

S svojo izbranko sem sklenil zavezo; Prisegel sem svojemu služabniku Davidu: poskrbel bom, da bo tvoja dinastija večno obstala in vzpostavil tvoj prestol skozi vse starosti. (Psalm 89: 4-5)

To večno pravilo bi vzpostavil določen naslednik:

Dvignil bom vašega dediča za vami, ki je izšel iz vaših ledjev, in okrepil njegovo kraljestvo. (2. Sam 7:12)

Naslednik naj bi bil Divine. Bog sam.

Glejte, zanosili boste v maternici in rodili sina in mu dali ime Jezus. Bil bo velik in imenovan bo Sin Najvišjega, in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta svojega, in za vedno bo vladal nad Jakobovo hišo in njegovega kraljestva ne bo konca. (Luka 1: 31-33)

Jezus je trpel in umrl. In čeprav je vstal od mrtvih, se je povzpel v nebesa. Kaj pa bo potem od te dinastije in kraljestva, za katero je Bog obljubil Davidu, imelo zemeljsko razsežnost: »hišo« ali »tempelj«?

GOSPOD vam razkrije tudi, da vam bo postavil hišo. Vaša hiša in vaše kraljestvo bosta večno obstala pred menoj; tvoj prestol bo stal večno. (2. Sam 7:11, 16)

KRALJEVINA BOŽJA ... NA ZEMLJI

"Gospod Jezus je svojo cerkev odprl z oznanjevanjem dobre novice, to je prihoda Božje vladavine, obljubljenega skozi stoletja v svetih spisih." Da bi izpolnil Očetovo voljo, je Kristus uvedel nebeško kraljestvo na zemlji. Cerkev “je Kristusova vladavina, ki je že prisotna v skrivnosti. " -Katekizem katoliške cerkve, n 763

On in ne apostoli je bil tisti, ki je ustanovil Cerkev - svoje mistično telo na zemlji -, ki se je rodila iz njegove strani na križu, tako kot je bila Eva oblikovana s strani Adama. Toda Jezus je le postavil temelje; kraljestvo ni v celoti ustanovljeno ^[2]»Čeprav je Kristusova vladavina že prisotna v njegovi Cerkvi, jo kraljeva vrnitev na zemljo še ni izpolnila» z močjo in veliko slavo «." -Katekizem katoliške cerkve, 671.

Vsa moč v nebesih in na zemlji mi je dana. Pojdite torej in učite vse narode in jih krstite v imenu Očeta in Sina in svetega Duha ter jih učite, naj upoštevajo vse, kar sem vam zapovedal. In glej, z vami sem vedno, do konca starosti. (Mat. 28: 18–20)

Tako je Jezus kot kralj podelil svojo oblast (»vso moč v nebesih in na zemlji«) svojim dvanajstim apostolom, da nadaljujejo poslanstvo kraljestva, in sicer z oznanjevanjem dobre novice, to je prihoda Božje vladavine. " ^[3]prim. Marko 16: 15-18

Toda Kristusovo kraljestvo ni abstraktna entiteta, temveč zgolj duhovno bratstvo brez reda ali pravila. Pravzaprav Jezus izpolni starozavezno obljubo o dinastiji do leta kopiranje struktura Davidovo kraljestvo. Čeprav je bil David kralj, je drugi Eliakim, je dobil oblast nad ljudstvom kot "mojster palače." ^[4]Ali je 22: 15

Oblekel ga bom z vašo haljo, ga obesil s pasom, podelil mu svojo oblast. Bil bo oče prebivalcem Jeruzalema in Judove hiše. Ključ Davidove hiše mu bom položil na ramo; kaj odpre, nihče ne bo zaprl, kar zapre, nihče ne bo odprl. Popravil ga bom kot kljukico na trdnem mestu, častni sedež njegove predniške hiše; na njem bo visela vsa slava njegove hiše prednikov ... (Izaija 22: 21-24)

Kristusova "palača" je Cerkev, "tempelj Svetega Duha", obljubljena "hiša", ki bo ustanovljena za vedno:

Pridi k njemu, živemu kamnu, ki ga ljudje zavračajo, a izbrani in dragoceni v Božjih očeh, in kakor živi kamni se postavite v duhovno hišo, da boste sveto duhovništvo in prinašate duhovne žrtve, sprejemljive Bogu po Jezusu Kristus. (1 hišni ljubljenček 2: 4-5)

Zdaj pa preberite, kaj Jezus reče Petru glede te »hiše«:

Pravim vam, da ste Peter, in na tej skali bom zgradil svojo cerkev in vrata podzemlja ne bodo prevladala nad njo. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Karkoli zavežete na zemlji, bo vezano v nebesih; in vse, kar izgubite na zemlji, se bo sprostilo v nebesih. (Mat. 16: 18-19)

Kristusove besede tukaj namerno črpajo iz Izaije 22. Tako Eliakim kot Peter dobita Davidove ključe kraljestva; oba sta oblečena v haljo in krilo; oba imata moč izgubiti; oba se imenujeta »oče«, saj ime »papež« izvira iz italijanskega »papa«. Oba sta pritrjena kot klin, kot skala, na častni sedež. Jezus je bil da Peter postane gospodar palače. In tako kot je bil Eliakim naslednik nekdanjega mojstra Shebne, bi tudi Peter imel naslednike. V resnici Katoliška cerkev izsledi vsa imena in vladavine zadnjih 266 papežev do sedanjega papeža! ^[5]prim http://www.newadvent.org/cathen/12272b.htm Pomen tega ni majhen. Samo katoliška cerkev ima "gospodarja palače" koga Dobro imenovali in tako "ključe kraljestva." Peter ni samo zgodovinska osebnost, ampak tudi urad. In ta pisarna ni prazen simbol, ampak je "skala“. To pomeni, da je Peter vidni znak Kristusove navzočnosti in enotnosti Cerkve na zemlji. Ima funkcijo, ki ima "pooblastilo", in sicernahrani moje ovce“, Kot mu je trikrat zapovedal Kristus. ^[6]John 21: 15-17 To in za krepitev njegovih kolegov apostolov, njegovih škofov.

Molil sem, da vaša lastna vera ne bi propadla; in ko se vrnete nazaj, morate okrepiti svoje brate. (Luka 22:32)

Peter je torej Kristusov "namestnik" ali "nadomestek" - ne kot kralj -, ampak kot glavni služabnik in gospodar hiše v kraljevi odsotnosti.

Papež ni absolutni suveren, čigar misli in želje so zakon. Nasprotno, papeževa služba je porok poslušnosti do Kristusa in njegove besede. —PAPE BENEDIKT XVI., Homilija z dne 8. maja 2005; San Diego Union-Tribune

Kristusova beseda torej ta resnica trdno uveljavljen kot skala v nebesih, je temelj na katerem je zgrajena Cerkev in malta, s katero gradi:

… Vedeti bi morali, kako se obnašati v Božji hiši, ki je Cerkev živega Boga, steber in temelj resnice. (1. Tim 3:15)

Tako se tisti, ki odstopa od naukov katoliške cerkve, oddalji od božanskega organizma, živega telesa, ki bi - kljub grehom njenih posameznih članov - preprečilo, da bi duša brodolomila na plitvini ponosa, subjektivizma, krivoverstva in napak. .

Ker ona sama ima ključe kraljestva, zaščitenega v Petrovem barku.

CERKEV JE MONARHIJA

Cerkev torej deluje kot monarhija in ne kot demokracija. Papež in njegova kurija ^[7]različne "institucionalne" strukture, ki upravljajo Cerkev v Vatikanu ne posedajte po vatikanskem izumiteljskem nauku. Ne morejo, saj ni njihovo izumljati. Jezus jim je naročil, naj poučujejo “Vse to I so vam ukazali. " Tako je o sebe in druge apostole:

Tako bi nas morali obravnavati: kot Kristusove služabnike in skrbnike Božjih skrivnosti ... Po Božji milosti, ki mi je dana, sem kot modri mojster postavil temelje in na njih gradi drugi. Toda vsak mora biti previden, kako gradi na tem, fali nihče ne more postaviti drugega, razen tistega, ki je tam, namreč Jezus Kristus. (1 Kor 4: 1; 1 Kor 3: 10-11)

Vera in morala, ki so se prenašali od Kristusa, prek apostolov in njihovih naslednikov do danes, so bili ohranjeno v svojih celota. Tisti, ki katoliški cerkvi očitajo, da se je odcepila od resnične Cerkve in si izmislila lažne nauke (čistilišče, nezmotljivost, Marija itd.), Ne poznajo cerkvene zgodovine in razkrivajoč sijaj resnice ki je nedotaknjena skozi zakladnico pisnega in ustnega izročila:

Bratje, zato bodite trdno in se držite tradicije, ki ste jo bili naučeni, bodisi z ustno izjavo bodisi z našim pismom. (2. Tes. 2:15)

Ko torej slišimo, kako apostoli in njihovi nasledniki govorijo resnico, dejansko poslušamo kralju:

Kdor te posluša, posluša mene. Kdor te zavrne, zavrne mene. In kdor me zavrne, zavrne tistega, ki me je poslal. (Luka 10:16)

Tisti, ki zavestno zavračajo katoliško cerkev, torej zavračajo Očeta, saj je Njegov ZDA, Njegov hiša, Njegov Sinovo telo.

Posledice so velike in večne.

“BODI PRIPRAVLJEN NA MUČENSTVO”

Kajti Cerkev je zdaj na pragu lastne strasti. Čas presejanja je na njej: čas izbire Kristusovo kraljestvo ali Satanovo. ^[8]Col 1: 13 Vmes ne bo več: kraljevske dežele mlačnih bodo zasedene bodisi z mrazom bodisi z vročimi.

Cerkev ... namerava še naprej dvigovati svoj glas v obrambo človeštva, tudi če se politika držav in večina javnega mnenja premika v nasprotno smer. Resnica resnično črpa moč iz sebe in ne iz količine privolitve, ki jo vzbudi.  —PAPE BENEDIKT XVI, Vatikan, 20. marec 2006

Danes razširiti Kristusovo kraljestvo miru in resnice pomeni biti pripravljen trpeti in izgubiti življenje mučeništvo, je dejal papež Benedikt na nedavnem srečanju s svetovnimi verskimi voditelji v Assisiju v Italiji.

»Kralj je,« je rekel papež, »ki povzroči, da vozne in vozne kočije izginejo, ki bo razbiti vojne loke; je kralj, ki bo na križu prinesel mir do izpolnitve tako, da bo združil nebo in zemljo ter z mostom bratstva med vsemi ljudstvi. Križ je novi lok miru, znamenje in instrument sprave, odpuščanja, razumevanja, znak ljubezni, ki je močnejša od vsakega nasilja in zatiranja, močnejša od smrti: zlo se premaga z dobrim, z ljubeznijo. "

In za sodelovanje pri razširjanju tega kraljestva, je nadaljeval Sveti oče, se morajo kristjani upreti skušnjavi, da "postanejo volkovi sredi volkov."

"Kristusovo kraljestvo miru se ne širi z močjo, s silo ali z nasiljem, temveč z darilom sebe, ljubezni do skrajnosti, celo do naših sovražnikov," je izjavil. »Jezus sveta ne osvaja z močjo vojsk, temveč z močjo križa, ki je resnično zagotovilo zmage. Posledično za tistega, ki želi biti Gospodov učenec - njegov glasnik - to pomeni biti pripravljen na trpljenje in mučeništvo, pripravljen izgubiti življenje
zanj, da bi v svetu zmagali dobro, ljubezen in mir. To je pogoj, da lahko rečete, ko vstopite v katero koli okoliščina: 'Mir tej hiši!' (Luke 10: 5)«.

"Pripravljeni moramo biti osebno plačati, trpeti v prvi osebi nesporazum, zavrnitev, preganjanje ... Ni meč zmagovalca tisti, ki gradi mir," je potrdil papež, "ampak meč trpljenja tistega, ki ve, kako podariti svoje življenje. " -Novinska agencija Zenit, 26. oktobra 2011, iz papeževega razmišljanja o pripravi na Dan razmisleka, dialoga in molitve za mir in pravičnost na svetu