V GRIPU STRAHA
IT zdi se, kot da je svet objet v strahu.
Vklopite večerne novice in lahko so moteče: vojna na Bližnjem vzhodu, čudni virusi, ki ogrožajo veliko prebivalstvo, neizbežen terorizem, streljanje v šolah, streljanje v pisarnah, bizarni zločini in seznam se lahko nadaljuje. Za kristjane se seznam še poveča, saj sodišča in vlade še naprej izkoreninjajo svobodo verskega prepričanja in celo preganjajo zagovornike vere. Potem je vse večje gibanje "strpnosti", ki je strpno do vseh, razen do ortodoksnih kristjanov.
In v naših lastnih župnijah je čutiti hlad nezaupanja, saj so župljani previdni do svojih duhovnikov, duhovniki pa do svojih župnikov. Kako pogosto zapuščamo svoje župnije, ne da bi komu rekli? To ne sme biti tako!
PRAVA VARNOST
Skušnjava je, da bi želeli zgraditi ograjo višje, kupiti varnostni sistem in se ukvarjati z lastnimi posli.
Toda to ne more bodi naš odnos kot kristjani. Papež Janez Pavel II. Prosi kristjane, naj v resnicisol zemlje in svetloba sveta.”Vendar je današnja Cerkev bolj podobna Cerkvi v zgornjem prostoru: Kristusovi privrženci so se stiskali v strahu, negotovi in čakali, da pade streha.
Prve besede njegovega pontifikata so bile "Ne boj se!" Verjamem, da so bile preroške besede, ki so iz ure v uro bolj pomembne. Ponovil jih je na svetovnem dnevu mladih v Denverju (15. avgusta 1993) z močnim spodbudo:
»Ne bojte se oditi na ulice in na javna mesta, kot prvi apostoli, ki so oznanjevali Kristusa in dobro novico o odrešenju na trgih mest, mest in vasi. Ni čas, da bi se sramovali evangelija (prim. Rim 1:16). Čas je, da ga oznanjujemo s streh. Ne bojte se, da se boste izognili udobnemu in rutinskemu načinu življenja, da boste lahko sprejeli izziv, da boste v sodobni "metropoli" spoznali Kristusa. Evangelija ne smemo skrivati zaradi strahu ali brezbrižnosti. " (prim. Mt 10).
Ni čas, da bi se sramovali evangelija. Pa vendar, kristjani tako pogosto živimo v strahu, da bi nas prepoznali kot »enega od njegovih privržencev«, toliko, da bi ga bili pripravljeni zanikati s svojo tišino ali, še huje, s tem, ko se pustimo, da nas svet ponese racionalizacije in lažne vrednosti.
KORENI TEGA
Zakaj se tako bojimo?
Odgovor je preprost: ker še nismo globoko naleteli na Božjo ljubezen. Ko smo napolnjeni z Božjo ljubeznijo in spoznanjem, lahko s psalmistom Davidom oznanimo:Gospod je moja luč in moje odrešenje, koga naj se bojim?"Apostol Janez piše,
Popolna ljubezen prežene strah ... kdor se boji, v ljubezni še ni popoln. " (1. Janezov 4:18)
ljubezen je protistrup za strah.
Ko se popolnoma izročimo Bogu in se spraznimo lastne volje in sebičnosti, nas Bog napolni s seboj. Nenadoma začnemo videti druge, celo svoje sovražnike, kakršne vidi Kristus: bitja, narejena po Božji podobi, ki delujejo iz ranjenosti, nevednosti in upora. Toda tisti, ki je učlovečil ljubezen, se takih ljudi ne boji, temveč se zanje usmili in sočustvuje.
Resnično, nihče ne more ljubiti kot Kristus brez Kristusove milosti. Kako torej ljubiti bližnjega kot Kristus?
SOBA STRAHA - IN MOČ
Če se vrnemo v zgornjo sobo pred 2000 leti, najdemo odgovor. Apostoli so bili zbrani skupaj z Marijo, molili, trepetali in se spraševali, kakšna bo njihova usoda. Ko je naenkrat prišel Sveti Duh in:
Tako preoblikovani so bili iz prestrašenih mož spremenjeni v pogumne priče, ki so pripravljeni izvršiti nalogo, ki jim jo je zaupal Kristus. (Papež Janez Pavel II., 1. julij 1995, Slovaška).
Prihod Svetega Duha kot ognjeni jezik izgori naš strah. To se lahko zgodi v trenutku, na primer ob binkoštih ali pogosteje, sčasoma, ko počasi damo svoje srce Bogu, da se preobrazi. Toda Sveti Duh nas spreminja. Niti sama smrt ne more zagnati tistega, čigar srce je razplamtel živi Bog!
In zato: kot skoraj epilog njegovih prvih besed, "Ne bojte se!«, Nas je letos papež poklical, da ponovno poberemo» verigo «, ki nas povezuje z Bogom (Rosarium Virginis-Mariae, št. 36), se pravi Rožni venec. Kdo bi bolje uresničil Svetega Duha v svojem življenju kot njegova zakonca Marija, Jezusova mati? Kdo lahko učinkoviteje oblikuje Jezusa v maternici naših src kot sveta zveza Marije in Duha? Kdo bi bolje zdrobil strah v naših srcih kot ona, ki bo Satana zdrobila pod peto? (3. Mojzesova 15:XNUMX). Pravzaprav nas papež ne samo poziva, naj molitve sprejmemo v velikem pričakovanju, ampak jo molimo brez strahu, kjer koli že smo:
»Naj vas ne bo sram recitirati na poti v šolo, univerzo ali na delovnem mestu, na ulici ali v javnem prevozu; recitirajte ga med seboj, v skupinah, gibanjih in združenjih in ne odlašajte, če ga predlagate doma. " (11. marec 2003 - Vatikanska informacijska služba)
Tem besedam in pridigi iz Denverja pravim "boj proti besedam". Poklicani smo, da ne le sledimo Jezusu, ampak tudi drzno sledimo Jezusu brez strahu. To so besede, ki jih pogosto napišem na notranjo stran CD-jev, ko podpišem avtogram: Sledi Jezusu brez strahu (FJWF). S svetom se moramo soočiti v duhu ljubezni in ponižnosti, ne pa bežati pred njim.
Najprej pa ga moramo poznati, komu sledimo, ali kot je nedavno rekel papež, mora obstajati:
… Osebni odnos vernih s Kristusom. (27. marec 2003, Vatikanska informacijska služba).
Tam mora biti to globoko srečanje z božjo ljubeznijo, proces spreobrnjenja, kesanja in sledenja Božji volji. Kako lahko sicer damo drugim tisto, česar sami ne posedujemo? To je vesela, neverjetna, nadnaravna pustolovščina. Vključuje trpljenje, žrtvovanje in ponižanje, ko se soočamo s pokvarjenostjo in šibkostjo našega srca. Toda žanjemo radost, mir, zdravljenje in blagoslove, ki presegajo besede, ko se vedno bolj združujemo z Očetom, Sinom in Svetim Duhom ... z eno besedo, postajamo bolj podobni ljubezen.
NAPREJ BREZ STRAHA
Bratje in sestre, bojne črte se potegnejo! Jezus nas kliče iz teme, iz strašnega strahu, ki ohromi ljubezen in svet naredi strašno hladen in brezupen kraj. Čas je, da brez strahu sledimo Jezusu in zavračamo prazne in lažne vrednote te sedanje generacije; čas, ko smo branili življenje, uboge in brez obrambe ter zagovarjali tisto, kar je pravično in resnično. Morda bo res prišel za ceno našega življenja, bolj verjetno pa bo mučeništvo našega ega, naš »ugled« pri drugih in naše območje udobja.
Blagor vam, ko vas ljudje sovražijo in vas izključujejo in žalijo ... Veselite se in na ta dan poskočite od veselja! Glejte, vaša nagrada bo velika v nebesih.
Vendar obstaja ena stvar, ki bi se je morali bati, pravi Paul, "gorje meni, če ne pridigam evangelija!«(1 Kor 9). Jezus je rekel:kdor zanika mene pred drugimi, bo zanikan pred Božjimi angeli«(Luka 12: 9). In se hecamo, če mislimo, da se lahko še naprej pokesamo in vztrajamo v resnem grehu: "ker si mlačen ... Izpljunil te bom iz ust«(Raz. 3:16). Edino, česar se moramo bati, je zanikanje Kristusa. Ne govorim o osebi, ki poskuša slediti Jezusu in pričati, a včasih ne uspe, se spotakne in greši. Jezus je prišel po grešnike. Bolj tisti, ki bi se moral bati, je tisti, ki misli, da se preprosto ogrevanje klopi v nedeljo lahko oprosti življenja preostalega tedna kot pogan. Jezus lahko samo reši kesanje grešniki.
Papež je uvodni besedi v prvem govoru sledil s tem: „Na široko odprite vrata Jezusu Kristusu. " Vrata našega srca. Kajti ko bo ljubezen imela prost vstop, bo strah prišel na zadnja vrata.
»Krščanstvo ni mnenje. ... to je Kristus! On je oseba, živi! ... Samo Jezus pozna vaša srca in vaše najgloblje želje. … Človeštvo odločno potrebuje pričevanje pogumnih in svobodnih mladih ljudi, ki si upajo iti v nasprotni tok in močno in navdušeno razglašajo svojo vero v Boga, Gospoda in Odrešenika. ... V tem času, ki mu grozijo nasilje, sovraštvo in vojna, pričajte, da lahko samo on resnično da mir srcem ljudi, družinam in ljudem na zemlji. " - Janez Pavel II., Sporočilo za 18. Svetovni dan mladih na cvetno nedeljo, 11. marec 2003, Vatikanska informacijska služba
Sledi Jezusu brez strahu!
