TAMO je pet preprostih korakov k popolni spravi z Bogom, našim Očetom. Toda preden jih preučim, moramo najprej obravnavati še en problem: našo izkrivljeno podobo njegovega očetovstva.
Ateisti radi dokazujejo, da je bog Stare zaveze "maščevalen, krvoločen etnični čistilec, mizogini, homofobni rasist, infanticidni, genocidni, filicidni, kužni, megalomanski, sadomazohistični, muhasto zlobni nasilnik."[1]Richard Dawkins, Božja zlobnost Toda bolj previdno, manj preveč poenostavljeno, teološko pravilno in nepristransko branje Stare zaveze razkrije, da se ni spremenil Bog, ampak človek.
Adam in Eva nista bila zgolj najemnika rajskega vrta. Namesto tega sta bila oba materialna in duhovni sodelavci v stalnem ustvarjalnem dejanju vesolja.
Adam je odseval Božjo podobo v svoji zmožnosti, da vse vlaga z božansko svetlobo in božanskim življenjem ... vedno bolj je sodeloval v Božanski volji in v vseh stvareh »pomnožil« in podvojil božansko moč. - Rev. Joseph Iannuzzi, Dar življenja v božanski volji v spisih Luise Piccarrete, Kindle Edition, (lokacije 1009-1022)
Kasneje, ko Adam in Eva nista ubogala, sta v svet vstopili tema in smrt in z vsako novo generacijo so se učinki neposlušnosti pomnožili in podvojili uničujoče sile greha. Toda Oče se ni odpovedal človeštvu. Precej, glede na človekovo sposobnost in odziv svobodne volje, Pot do obnove božanske volje v nas je začel razkrivati skozi vrsto zavez, razodetja in sčasoma utelešenje njegovega sina, Jezusa Kristusa.
Toda kaj od vsega nasilja v Stari zavezi itd., Ki ga je očitno Bog dopuščal?
Lani se je po eni mojih adventnih misij nanj obrnil mladenič. Bil je zbegan in prosil za pomoč. Okultnost, upor in več odvisnosti so zasuli njegovo preteklost. Skozi vrsto pogovorov in izmenjav mu pomagam, da se vrne v prostor celovitosti glede na njegovo sposobnost in odziv svobodne volje. Prvi korak je bil, da je to preprosto vedel je ljubljen, ne glede na njegovo preteklost. Bog je ljubezen. Ne spreminja se glede na naše vedenje. Nato sem ga pripeljal do tega, da se je odrekel sodelovanju v okultnem, kar demonskemu odpira vrata. Od tam sem ga spodbudil, naj se vrne k zakramentu sprave in rednemu sprejemanju evharistije; začeti odpravljati nasilne video igre; dobiti službo en ali dva dni v tednu itd. Šele v fazah je lahko napredoval.
Tako je bilo ne samo z Božjim ljudstvom v Stari zavezi, ampak tudi z novozavezno cerkvijo. Kako pravočasno je včeraj sporočilo Medžugorske Matere božje:
Koliko stvari vas želim naučiti. Kako si moje materinsko srce želi, da ste popolni, in lahko ste popolni šele, ko so vaša duša, telo in ljubezen združeni v vas. Prosim vas kot svoje otroke, veliko molite za Cerkev in njene služabnike - vaše pastirje; da bi bila Cerkev takšna, kot si želi moj Sin - bistra kot izvirska voda in polna ljubezni. —Dano Mirjani, 2. marca 2018
Veste, tudi Cerkev še ni prišla do tega, kar imenuje sv. Pavel "Enotnost vere in spoznanja Božjega Sina do zrele moškosti v obsegu polne Kristusove postave." [2]Eph 4: 13 Ona še ni ta nevesta "V sijaju, brez madežev, gub ali česar koli podobnega, da bi bila sveta in brez napak." [3]Eph 5: 27 Od Kristusovega vnebohoda Bog počasi razodeva, glede na našo sposobnost in odziv svobodne volje, o polnost njegovega načrta za odrešenje človeštva.
Eni skupini ljudi je pokazal pot do svoje palače; drugi skupini je opozoril na vrata; tretjemu je pokazal stopnišče; do četrte prve sobe; in do zadnje skupine je odprl vse sobe ... —Jesus Luisi Picarretti, zv. XIV, 6. novembra 1922, Svetniki v božanski volji avtor p. Sergio Pellegrini, z odobritvijo transkega nadškofa Giovana Battiste Pichierrija, str. 23–24
Bistvo je v tem: mi, ne Bog smo nestalni. Bog je ljubezen. Nikoli se ni spremenil. Kot smo danes prebrali v Stari zavezi, je bil vedno usmiljenje in ljubezen (glej liturgična besedila tukaj):
Kdo je tam kot ti, Bog, ki odpravlja krivdo in odpušča greh za ostanek svoje dediščine; kdo ne vztraja v jezi večno, ampak se bolj veseli pomilovanja in bo zopet usmiljen do nas, ko bo stopil pod našo krivdo? (Miha 7: 18-19)
In spet,
Odpušča vse vaše krivice, ozdravlja vse vaše slabosti ... Ne glede na naše grehe se ne ukvarja z nami in nam ne odplačuje po naših zločinih. Kajti kakor so nebesa visoko nad zemljo, tako presega njegova dobrota do tistih, ki se ga bojijo. Kolikor je vzhod od zahoda, tako daleč nam je dal naše prestopke. (Psalm 89)
To je Enako Oče v Novi zavezi, kot je Jezus razodel v priliki o izgubljenem sinu v današnjem evangeliju ...
PET KORAKOV DO OČETA
Ker vemo, da je vaš nebeški Oče prijazen in usmiljen, se lahko kadar koli vrnemo k njemu v petih preprostih korakih (če se ne spomnite prispodobe o izgubljenem sinu, jo lahko preberete tukaj):
I. Odločite se, da pridete domov
Edina resnično grozljiva stvar pri Bogu je tako rekoč to, da spoštuje mojo svobodno voljo. Hočem, da me potisne v nebesa! Toda to je pravzaprav pod našim dostojanstvom. Ljubezen mora biti izbira. Prihod domov je a izbira. A četudi je vaše življenje in preteklost pokrita s "prašičjo silo", tako kot izgubljeni sin, vi lahko odločite se zdaj.
Naj se nobena duša ne boji, da bi se mi približala, čeprav so njeni grehi tako škrlatni. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 699
Zdaj je čas, da rečem Jezusu: »Gospod, pustil sem se prevarati; na tisoče načinov sem se izognil vaši ljubezni, vendar sem spet tu, da obnovim svojo zavezo z vami. Rabim te. Reši me še enkrat, Gospod, vzemi me še enkrat v svoj odrešitveni objem. " Kako dober je občutek, ko se k njemu vrnemo, kadar smo izgubljeni! Naj še enkrat povem to: Bog se nam ne utrudi odpuščati; mi smo tisti, ki se utrudimo iskati njegovo usmiljenje. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n. 3; vatican.va
Pesem lahko naredite pod svojo molitvijo:
II. Sprejmite, da ste ljubljeni
Najbolj izjemen preobrat v prispodobi o izgubljenem sinu je ta, da oče steče, objame in poljubi sina pred fant se izpove. Bog te ne ljubi samo takrat, ko si popoln. Namesto tega vas ima zdaj rad iz preprostega razloga, ker ste njegov otrok, njegova stvaritev; ti si njegov sin ali hči.
Torej, draga duša, samo pusti mu, da te ljubi.
Gospod ne razočara tistih, ki to tvegajo; kadar koli stopimo k Jezusu, spoznamo, da je že tam in nas čaka z odprtimi rokami. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n. 3; vatican.va
III. Priznaj svoje grehe
Prave sprave ni, dokler se ne uskladiti, najprej z resnico o sebiin nato s tistimi, ki smo jih ranili. Zato oče svojemu izgubljenemu sinu ne prepreči, da bi priznal svojo nevrednost.
Tudi Jezus je ustanovil zakrament sprave, ko je apostolom rekel: "Komu odpuščamo grehe, se jim odpusti in čigave grehe obdržiš." [4]John 20: 23 Ko torej izpovedujemo svoje grehe Bogu po njegovem predstavniku, duhovniku, je obljuba:
Če priznamo svoje grehe, je zvest in pravičen in nam bo odpustil grehe ter nas očistil vsake napake. (1. Janezovo 1: 9)
Če bi bila duša kot razpadajoče truplo, tako da s človeškega vidika ne bi bilo [upanja] na obnovo in bi bilo vse že izgubljeno, pri Bogu ni tako. Čudež Božanske usmiljenosti v celoti obnovi to dušo. Oh, kako bedni so tisti, ki ne izkoristijo čudeža Božjega usmiljenja! -Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1448
IV. Oprostitev
Včasih mi evangeličanski kristjani rečejo: "Zakaj preprosto ne izpoveš svojih grehov Bogu?" Predvidevam, da bi lahko (in to vsak dan) pokleknil ob svoji postelji. Toda moj vzglavnik, voznik taksija ali frizer nima pristojnosti oprosti moje grehe, četudi se jim izpovem - medtem ko posvečeni katoliški duhovnik: "Komu odpuščamo grehe, so odpuščeni ..."
Trenutek odveze[5]ko duhovnik izgovarja besede odpuščanja: "Oproščam vas grehov v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha ..." je trenutek, ko me Bog obleče v dostojanstvo svoje podobe, v kateri sem ustvarjen - ko odstrani umazana oblačila moje preteklosti, ki so prekrita s prašičjo plastjo mojih grehov.
Hitro prinesite najlepšo haljo in mu jo oblecite; na prst nataknite prstan, na noge pa sandale. (Luka 15:22)
V. Restavriranje
Medtem ko so prvi trije koraki odvisni od moje svobode, zadnja dva pa od božje dobrote in dobrohotnosti. Ne samo, da me razreši in mi povrne dostojanstvo, ampak Oče vidi, da sem še vedno lačen in v stiski!
Vzemi pitanega teleta in ga zakolji. Potem proslavimo s praznikom ... (Luka 15:23)
Veste, Oče se ne zadovolji samo s tem, da vas osvobodi. Želi si zdraviti in vas v celoti obnoviti s pomočjo "pojedina" milosti. Šele ko mu dovolite, da nadaljuje s to obnovo - ko se odločite, da boste "ostali doma", da boste ubogali, se učili in rasli - je "Potem" praznovanje se začne.
… Praznovati in veseliti se moramo, ker je bil vaš brat mrtev in je spet oživel; bil je izgubljen in je bil najden. (Luka 15:23)
Ljubljen si.
Če lahko podprete ta polni delovni apostolat,
kliknite spodnji gumb.
Blagor vam in hvala!
Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
