Prvič objavljeno 8. marca 2007.
TAMO po vsej Cerkvi v Severni Ameriki se šumi o naraščajočih stroških govorjenja resnice. Eden od njih je morebitna izguba želenega »dobrodelnega« davčnega statusa, ki ga uživa Cerkev. Toda imeti ga pomeni, da župniki ne morejo postavljati politične agende, zlasti med volitvami.
Kakor pa smo videli v Kanadi, so to pregovorno črto v pesku razjedli vetrovi relativizma.
Lastnemu katoliškemu škofu Calgaryja Fredu Henryju je na zadnjih zveznih volitvah grozil uradnik davčne službe Kanade zaradi njegovega odkritega učenja o pomenu poroke. Uradnik je škofu Henryju povedal, da bi lahko bil dobrodelni davčni status katoliške cerkve v Calgaryju ogrožen zaradi njegovega glasnega nasprotovanja homoseksualni "poroki" med volitvami. -Novice o Lifesite, 6. marca 2007
Seveda je škof Henry ravnal v celoti v okviru svoje pravice, ne le kot pastor, da poučuje versko načelo, ampak uveljavlja svobodo govora. Zdi se, da nima več nobene pravice. Toda to ga ni preprečilo, da bi še naprej govoril resnico. Kot mi je nekoč rekel na dogodku na fakulteti, na katerem smo skupaj služili: »Bilo bi mi vseeno, kaj si kdo misli.
Da, dragi škof Henry, takšen odnos vas bo stal. Vsaj tako je rekel Jezus:
Če vas svet sovraži, se zavedajte, da je najprej sovražil mene ... Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas. (Janez 15:18, 20)
RESNIČNI STROŠKI
Cerkev je poklicana, da varuje resnico, ne svojega dobrodelnega statusa. Za Bodi tiho da bi ohranili polno zbirno košaro in zdrav župnijski ali škofijski proračun nosijo stroške – stroške izgubljenih duš. Varovati dobrodelni status, kot da je to vrlina za tako ceno, je resnično oksimoron. V skrivanju resnice, tudi najtežjih resnic, ni nič dobrodelnega, da bi se izognili izgubi statusa oproščene davka. Kaj nam koristi, da v cerkvi držimo luči, če izgubimo ovce v klopeh, kdo so Cerkev, Kristusovo telo?
Pavel nas spodbuja, naj oznanjamo evangelij »v času in zunaj«, ne glede na to, ali je to primerno ali ne. V Janezu 6:66 je Jezus izgubil veliko privržencev, ker so poučevali zahtevno resnico o njegovi evharistični navzočnosti. Pravzaprav, ko je bil Kristus križan, je bilo pod tem križem le nekaj privržencev. Da, njegova celotna »donorska baza« je izginila.
Oznanjevanje evangelija stane. Pravzaprav stane vse.
Če kdo pride k meni, ne da bi sovražil svojega očeta in mater, ženo in otroke, brate in sestre in celo svoje življenje, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne pride za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo od vas, ki želi zgraditi stolp, se najprej ne usede in izračuna stroške, da vidi, ali je dovolj za njegovo dokončanje? (Lk 14:26-28)
PRAKTIČNO GOVORITEV
Skrb je seveda praktična. Stalno moramo imeti prižgane luči in ogrevanje ali klimatsko napravo. Toda rekel bi to: če občine ne bodo dale zbirki, ker ne bodo prejele davčnega potrdila, bi bilo morda treba vrata zapreti in cerkev razprodati. V Svetem pismu ne vidim nikjer, kam bi nas prosili if dobimo potrdilo o davku. Ali je vdova, ki je dala nekaj penijev, tako rekoč celotne svoje prihranke, prejela potrdilo o davku? Ne. Toda prejela je Jezusovo hvalo in večni prestol v nebesih. Če kristjani pritiskamo na naše škofe tako, da darujemo le, če je odpis ugoden, potem bomo morda morali izkusiti vakuum: revščino pomanjkanja.
Prihajajo časi in že so tu, ko bo Cerkev izgubila veliko več kot svoj dobrodelni status. Papež Janez Pavel je mlade – naslednjo generacijo davkoplačevalcev – pozval, naj postanejo Kristusove priče in, če je potrebno, »priče mučencev«. Poslanstvo Cerkve je evangelizirati, je dejal Pavel VI.: postati pristni kristjani, duše, ki sprejemajo duh preprostosti, revščine in ljubezni.
In pogum.
Postati moramo učenci vseh narodov, z vladno pomočjo ali brez nje. In če se ljudje ne bodo dvignili, da bi zadovoljili praktične potrebe evangelistov našega časa, so bila Kristusova navodila jasna: stresite prah s sandalov in pojdite naprej. In včasih nadaljevati pomeni ležati na križu in izgubiti vse.
Bodite laik ali klerik, to ni čas za molk. Če nismo sprejeli stroškov, potem nismo razumeli svojega poslanstva niti našega Odrešenika. Če bomo do Sprejmite stroške, bomo morda morali izgubiti »svet«, vendar bomo pridobili svoje duše – pa tudi druge duše hkrati. To je poslanstvo Cerkve, iti po Kristusovih stopinjah – ne samo na goro Sion, ampak na goro Kalvarijo… in skozi ta ozka vrata do sijoče zore vstajenja.
Ne bojte se oditi na ulice in na javna mesta, kot prvi apostoli, ki so oznanjevali Kristusa in dobro novico o odrešenju na trgih mest, mest in vasi. Ni čas, da se sramujete evangelija! Čas je, da ga oznanjujemo s streh. Ne bojte se, da se boste izognili udobnemu in rutinskemu načinu življenja, da boste lahko sprejeli izziv, da boste v sodobni »metropoli« spoznali Kristusa. Vi ste tisti, ki morate "iti po brezpotjih" in vse, ki jih srečate, povabiti na pogostitev, ki jo je Bog pripravil za svoje ljudstvo. Zaradi strahu ali brezbrižnosti se evangelija ne sme skrivati. Nikoli ni bil namenjen zasebnemu skrivanju. Postaviti ga je treba, da bodo ljudje lahko videli njegovo svetlobo in hvalili našega nebeškega Očeta. —PAPE JOHN PAUL II, Svetovni dan mladih, Denver, CO, 1993
Amen, amen, pravim vam, noben suženj ni večji od svojega gospodarja in noben glasnik ni večji od tistega, ki ga je poslal. Če to razumete, ste blagoslovljeni, če to storite. (Janez 13:16-17)
Poslušajte naslednje:
Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« na MeWe:
Sledite Markovim spisom tukaj:
Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
