Obnavljanje, kdo smo

Nič nam torej ne preostane, ampak da povabimo ta revni svet, ki je prelil toliko krvi, izkopal toliko grobov, uničil toliko del, odvzel toliko mož kruhu in dela, nič drugega nam ne ostane, pravimo , ampak da ga povabite z ljubečimi besedami svete liturgije: "Spremeni se v Gospoda, svojega Boga." —PAPE PIJ XI, Caritate Christi Compulsi, 3. maj 1932; vatican.va

… Ne moremo pozabiti, da je evangelizacija v prvi vrsti oznanjevanje evangelija tisti, ki ne poznajo Jezusa Kristusa ali ki so ga vedno zavračali. Mnogi med njimi potihoma iščejo Boga, hrepenenje po njegovem obrazu vodi tudi v državah starokrščanske tradicije. Vsi imajo pravico prejemati evangelij. Kristjani so dolžni oznanjati evangelij, ne da bi koga izključili ... Janez Pavel II. Nas je prosil, naj priznamo, da »ne sme biti nižje spodbude za oznanjevanje evangelija« tistim, ki so daleč od Kristusa, »ker je to prva naloga cerkev". —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n. 15; vatican.va

»TAMO ne sme biti nikakršen zagon za oznanjevanje evangelija. " To je jasno in dosledno sporočilo, ki zajema zadnje štiri pontifikate. V tem ozračju protikatolištva in politične korektnosti se morda zdi nerazumljivo, celo nemogoče. Nasprotno, globlje ko se svet poglobi v temo, svetlejše bodo zvezde. In ti in jaz bi morali biti tisti zvezdi.

Pekoča beseda "zdaj" v mojem srcu v Vermontu prejšnji konec tedna je bila govoriti o tem, zakaj Cerkev sploh obstaja: oznanjati evangelij Jezusa Kristusa; da vemo, da imamo po njem odpuščanje grehov in da lahko z zakramenti najdemo ozdravljenje, posvečenje in milost, da postanemo ljudje, kakršni smo bili ustvarjeni: popolne podobe Boga. 

To je raison d'etre Cerkve. To je razlog, da nas je Jezus zbral pod plaščem hierarhije, ki so nasledniki apostolov; to je razlog, da imamo čudovite cerkve in vitraže; vse kaže na eno resničnost: Bog obstaja in si želi, da bi vsi spoznali Jezusa Kristusa in bili rešeni. 

Satan želi utišati Cerkev. Želi, da se kristjani bojijo, impotentni in mlačni moški in ženske, ki ogrožajo svoja prepričanja, da bi "ohranili mir" in bili videti bolj "strpni" in "vključujoči". Cerkev pa ne obstaja zato, da bi ohranila mir, ampak kaže pot do pristnega miru, tudi po ceno mučeništva:

 … Ni dovolj, da je krščansko ljudstvo prisotno in organizirano v določenem narodu, niti ni dovolj, da z dobrim zgledom izvedemo apostolat. V ta namen so organizirani, za to so prisotni: z besedo in zgledom oznanjati Kristusa svojim nekrščanskim sodržavljanom in jim pomagati k popolnemu sprejemanju Kristusa. —Drugi vatikanski koncil, Oglasi, n. 15; vatican.va

O, kako se je Cerkev zgubila, če nam to ni v prvi vrsti v mislih! Kako smo izgubili svojo »prvo ljubezen«, če to, da Jezusa poznamo okoli sebe, sploh ne vstopi v naše misli! Kako prevarani smo, če plešemo po melodiji socialnih inženirjev, ki želijo izbrisati raznolikosti človeške rase, zlasti razlike med moškimi in ženskami, moškimi in živalmi ter Stvarnikom in Njegovimi bitji. Ni dovolj le biti prijazen. Ni dovolj le dober primer. Tudi mi nismo divinizirani socialni delavci, ampak smo vsi, po svojih lastnih darilih in poklicanosti, poklicani, da služimo evangeliju. Za ...

… Kako lahko pokličejo tistega, v katerega niso verjeli? In kako lahko verjamejo vanj, za katerega še niso slišali? In kako lahko slišijo, ne da bi kdo oznanjeval? (Rimljanom 10:14)

Tako je papež sv. Pavel VI. Učil:

… Najboljša priča se bo dolgoročno izkazala za neučinkovito, če ne bo pojasnjena, utemeljena… in izrecna z jasnim in nedvoumnim oznanjevanjem Gospoda Jezusa. Dobro novico, ki jo oznani priča življenja, prej ali slej mora oznaniti beseda življenja. Prave evangelizacije ni, če se ne razglaša ime, nauk, življenje, obljube, kraljestvo in skrivnost Jezusa iz Nazareta, Božjega Sina. —PAPE SV. PAVLE VI, Evangelij Nuntiandi, n. 22; vatican.va

Cerkev ni nevladna organizacija. Ni podružnica Združenih narodov niti nekakšna sveta politična stranka. Globalno segrevanje, migracije in sožitje z islamom niso naš bojni klic, ampak "Jezus Kristus in on je bil križan." ^[1]1 Cor 2: 2 Cerkev, pravi Katekizem ...

... je Kristusova vladavina, ki je že prisotna v skrivnosti. -CCC, n. 763.

Kot taki smo ambasadorji večnega kraljestva, za obstoj, ki presega čas in se lahko začne že zdaj v naših srcih. Ta obstoj pride k nam po milosti, ki izvira iz drevesa življenja, ki je križ; teče neposredno iz Presvetega Srca Jezusovega, odprtega za vse človeštvo, da bi nam lahko odpustili grehe in postali deležniki božanske narave. In to božansko življenje prihaja k nam po Svetem Duhu in zakramentih, zlasti kruhu življenja, evharistiji. 

Jezus je, Jezus je živ, vendar se tega ne smemo navaditi: vsakič mora biti, kot da je naše prvo obhajilo. –PAPE FRANJO, Corpus Christi, 23. junija 2019; Zenith

Papeževo učenje tukaj nima manj opraviti s spoštovanjem in bolj z razpoloženjem. Naše srce bi moralo goreti za Kristusa in če je, potem deljenje evangelija ni le dolžnost, ampak privilegij, ki se rodi iz prave ljubezni. 

... kajti ne moremo ne govoriti o tem, kar smo videli in slišali. (Apd. 4:20)

Moje zadnje pisanje, Pet načinov, da se ne bojite, ni namenjena zgolj vaji samopomoči, temveč vas bo spodbudila k večjemu zaupanju v Kristusovo moč in njegov evangelij. Današnje pisanje naj bi torej spodbudilo vas in mene, da to sporočimo. Dejansko vse stvarstvo stoka in čaka na razodetje Božjih sinov in hčera…

Nehati se moramo boleče bolečine in imeti vero. Ljubiti moramo in se ne bojimo spremeniti svojega življenja, ker se bojimo, da nam bo povzročil bolečino. Kristus je rekel: "Blaženi revni, ker bodo podedovali zemljo." Torej, če se odločite, da je čas, da spremenite svoje življenje, se ne bojite. Takoj bo z vami in vam pomagal. To je vse, kar On čaka, da bi kristjani postali kristjani. -Slavenka Catherine Doherty, iz dragi starši