THE svet je pripravljen na veliko revolucijo. Po tisočih letih tako imenovanega napredka nismo nič manj barbarski kot Kajn. Mislimo, da smo napredni, mnogi pa nimajo pojma, kako zasaditi vrt. Trdimo, da smo civilizirani, vendar smo bolj razdeljeni in v nevarnosti množičnega samouničenja kot katera koli prejšnja generacija. Ni majhna stvar, ki jo je Gospa rekla po več prerokih, da »Živite v času, ki je hujši od časa potopa,« vendar dodaja, "...in prišel je trenutek tvoje vrnitve."[1]18. junij 2020, "Huje kot poplava" Toda vrniti se k čemu? K veri? Na »tradicionalne maše«? Pred II. vatikanskim koncem ...?
VRNITEV K INTIMI
Samo srce tega, h čemur nas Bog kliče, je a vrnitev k intimnosti z Njim. V Genezi po padcu Adama in Eve piše:
Ko sta zaslišala glas GOSPODA Boga, ki se je sprehajal po vrtu v vetrovnem času dneva, sta se mož in njegova žena skrila pred Gospodom Bogom med drevesa v vrtu. (Geneza 3:8)
Bog je hodil med njimi in nedvomno pogosto z njim. In do te točke sta Adam in Eva hodila s svojim Bogom. Adam je živel popolnoma v Božji volji in bil deležen notranjega življenja in harmonije Svete Trojice tako, da je bil vsak dih, vsaka misel in vsako dejanje kot počasen ples s Stvarnikom. Navsezadnje sta bila Adam in Eva ustvarjena po božji podobi Ravno tako so lahko intimno in neprenehoma deležni božanskega življenja. Dejansko je bila spolna zveza Adama in Eve zgolj odsev enosti, ki jo Bog želi z nami v srcu našega bitja.
Celotna zgodovina odrešenja je pravzaprav potrpežljiva kronika Boga Očeta, ki nas privablja nazaj k sebi. Ko enkrat to dojamemo, dobi vse ostalo ključno perspektivo: namen in lepota stvarstva, namen življenja, namen Jezusove smrti in vstajenja ... vse to postane smiselno, ko se zaveš, da Bog ni obupal nad človeštvom in, pravzaprav nas želi obnoviti v intimnost z njim. Pravzaprav je v tem skrivnost resnične sreče na zemlji: ni tisto, kar imamo, ampak to, koga imamo, tisto, kar naredi razliko. In kako žalostna in dolga je vrsta tistih, ki nimajo svojega Stvarnika.
INTIMNOST Z BOGOM
Kako izgleda intimnost z Bogom? Kako sem lahko intimen prijatelj z nekom, ki ga ne vidim? Prepričan sem, da ste si mislili: "Gospod, zakaj se ne prikažeš meni, vsem nam, da bi te lahko gledali in ljubili?" Toda to vprašanje dejansko izda usodno nesporazum o tem, kdo jo so.
Niste še en visoko razvit prah, zgolj "enakovredno" bitje med milijoni vrst. Namesto tega ste tudi vi ustvarjeni po božji podobi. Kaj to pomeni? To pomeni, da vaš spomin, volja in intelekt oblikujejo sposobnost ljubiti na tak način, da biti v občestvu z Bogom in drugimi. Tako visoko kot so gore nad zrnom peska, je človeška zmožnost božanskega. Naši psi, mačke in konji znajo navidezno »ljubiti«, a tega komajda razumejo, ker jim primanjkuje spomina, volje in razuma, ki ga je Bog vcepil v samo človeštvo. Zato so hišni ljubljenčki lahko zvesti po nagonu; vendar so ljudje zvesti izbira. Prav ta svobodna volja, ki jo moramo izbrati za ljubezen, odpira vesolje veselja človeškemu duhu, ki bo našel svojo končno izpolnitev v večnosti.
In zato ni tako preprosto, da se nam Bog preprosto »prikaže«, da bi rešil naša eksistencialna vprašanja. Za On že ni se nam prikažejo. Tri leta je hodil po zemlji, ljubil, delal čudeže, obujal mrtve ... in mi smo ga križali. To razkriva, kako globoko je človeško srce. Imamo sposobnost, da ne samo vplivamo na življenja drugih za stoletja, pravzaprav večnost (glej svetnike) ... ampak imamo tudi sposobnost, da se upremo svojemu Stvarniku in povzročimo nepopisno trpljenje. To ni napaka v Božjem načrtu; to je pravzaprav tisto, kar ločuje ljudi od živalskega kraljestva. Imamo sposobnost biti kot Bog ... in uničevati, kot da smo bogovi. Zato svoje odrešitve ne jemljem za samoumevno. Starejši ko postajam, bolj prosim Gospoda, da me obvaruje, da ne odpadem od njega. Verjamem, da je sv. Terezija iz Kalkute nekoč rekla, da je sposobnost za vojno v srcu vsakega človeka.
Zato ni videnje vendar verjeti Bog, ki je vrata do intimnosti z njim.
... kajti, če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. (Rimljanom 10:9)
Kajti lahko sem ga videl - in ga tudi križal. Prvotna Adamova rana ni bila uživanje prepovedanega sadja; najprej ni zaupal svojemu Stvarniku. In od takrat se vsak človek trudi zaupati Bogu – da je njegova Beseda najboljša; da so njegovi zakoni najboljši; da so njegove poti najboljše. In tako preživimo svoja življenja, ko okušamo, gojimo in obiramo prepovedani sadež ... in žanjemo svet žalosti, tesnobe in nemira. Če bi izginil greh, bi izginila tudi potreba po terapevtih.
DVA JREMA
So vera je vrata v intimnost z Bogom, ki vabi človeštvo, ujeto v viharju trpljenja:
Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in spočil vas bom. Vzemite moj jarem nase in se učite od mene, ker sem krotka in ponižna srca; in našli boste počitek zase. Kajti moj jarem je lahek in moje breme lahko. (Mat. 11: 28-30)
Kateri bog v zgodovini sveta je kdaj tako govoril svojim podanikom? Naš Bog. Edini pravi in edini Bog, ki se je razodel v Jezusu Kristusu. Vabi nas k intimnost z njim. Ne samo to, ponuja svobodo, pristno svobodo:
Za svobodo nas je Kristus osvobodil; zato bodite trdno in se ne podrejajte zopet suženjskemu jarmu. (Gal 5: 1)
Torej vidite, na izbiro sta dva jarma: Kristusov jarem in jarem greha. Ali povedano drugače, jarem božje volje ali jarem človeške volje.
Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema. Enega bo sovražil in drugega ljubil ali pa bo enemu vdan in drugega zaničeval. (Luka 16:13)
In ker je red, kraj in namen, za katerega smo bili ustvarjeni, da živimo v Božji volji, nas vse drugo postavi v trk z žalostjo. Ali ti moram to povedati? Vemo iz izkušenj.
Tvoja volja je tista, ki te oropa svežine milosti, lepote, ki očara tvojega Stvarnika, moči, ki premaga in prenese vse, in ljubezni, ki vpliva na vse. - Naša gospa božji služabnici Luisi Piccarreta, Devica Marija v kraljestvu Božanske volje, Dan 1
Torej mora biti naša vera v Jezusa, ki je začetek intimnosti z Njim, resnična. Jezus pravi "Pridi k meni«, a nato doda »Vzemite moj jarem in se učite od mene«. Kako lahko imate intimnost s svojim zakoncem, če ste v postelji z nekom drugim? Tako tudi, če smo nenehno v postelji s strastmi svojega mesa, smo mi – ne Bog – tisti, ki uničujemo intimnost z njim. torej "Kakor je telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva." [2]James 2: 26
IZRAŽENA INTIMNOST
Na koncu še beseda o molitvi. Med ljubimcema ni prave intimnosti, če ne komunicirata. Kršitev komunikacije v družbi, bodisi med zakoncema, družinskimi člani ali celo znotraj celih skupnosti, je velik blažilec intimnosti. Sveti Janez je zapisal:
… če hodimo v luči, kakor je on v luči, potem imamo občestvo drug z drugim in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha. (1 Janezovo 5:7)
Pomanjkanje komunikacije ni nujno pomanjkanje besed. Namesto tega gre za pomanjkanje iskrenost. Ko enkrat vstopimo skozi vrata vere, moramo najti pot Resnica. Hoditi v luči pomeni biti pregleden in pošten; pomeni biti ponižen in majhen; to pomeni odpustiti in biti odpuščen. Vse to se zgodi skozi odprto in jasno komunikacijo.
Pri Bogu se to doseže z »molitvijo«.
... želeti ga je vedno začetek ljubezni ... Z besedami, miselnimi ali glasnimi, naša molitev postane meso. Kljub temu pa je najpomembneje, da je srce prisotno tistemu, s katerim govorimo v molitvi: "Ali je naša molitev uslišana, ni odvisno od števila besed, temveč od gorečnosti naših duš." -Katekizem katoliške cerkve, n 2709
Pravzaprav katekizem nadalje uči, da je »molitev življenje novega srca«. [3]CCC 2687 Z drugimi besedami, če jaz ne molim, moli moje duhovno srce umira in tako je tudi intimnost z Bogom. Neki škof mi je nekoč rekel, da ne pozna duhovnika, ki je zapustil duhovništvo, ki ni najprej zapustil svojega molitvenega življenja.
Celotne postne vaje sem posvetil molitvi [4]glej Molitveno umikanje z Markom in zato tega ne bom ponovil v tem majhnem prostoru. Toda dovolj je reči:
Molitev je srečanje Božje žeje z našo. Bog je žejen, da bi mi lahko žejni po njem ... molitev je življenje Razmerje Božjih otrok z njihovim očetom ... -CCC, n. 2560., 2565.
Molitev je preprosto iskren, pregleden in ponižen pogovor iz srca z Bogom. Tako kot vaš zakonec ne želi, da berete teološke razprave o ljubezni, tako tudi Bog ne potrebuje zgovornih govorov. Želi, da preprosto molimo iz srca v vsej njegovi klavrni surovosti. In v svoji Besedi, Svetem pismu, vam bo Bog izlil svoje srce. Torej poslušajte in se od njega učite skozi vsakodnevno molitev.
Tako boste z vero in željo ljubiti in spoznavati Jezusa skozi ponižno molitev Boga izkusili na resnično intimen način, ki vam bo spremenil življenje. Doživeli boste največjo možno revolucijo za človeško dušo: objem nebeškega Očeta, ko ste mislili, da ste vse prej kot ljubeči.
Kakor mati tolaži svojega otroka, tako bom jaz tolažil tebe ...
(Isaiah 66: 13)
O GOSPOD, moje srce ni povzdignjeno,
moje oči niso dvignjene previsoko;
Ne obremenjujem se s stvarmi
preveliko in preveč čudovito zame.
Vendar sem pomiril in utišal svojo dušo,
kakor otrok, utihnjen na materinih prsih;
kakor otrok, ki je utihnil, je moja duša.
(Psalm 131: 1-2)
Podprite Markovo polnočasno službo:
Na potovanje z Markom notri O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
Zdaj na Telegramu. kliknite:
Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« na MeWe:
Sledite Markovim spisom tukaj:
Poslušajte naslednje:
Opombe
| ↑1 | 18. junij 2020, "Huje kot poplava" |
|---|---|
| ↑2 | James 2: 26 |
| ↑3 | CCC 2687 |
| ↑4 | glej Molitveno umikanje z Markom |