Osvetlitev križa

WE toliko govorijo o tem, kako težki so naši križi. Toda ali ste vedeli, da so križi lahko lahkotni? Veste, kaj jih naredi lažje? je ljubezen. O ljubezni, o kateri je govoril Jezus:

Ljubite drug drugega. Kakor sem vas ljubil, tudi vi bi se morali ljubiti drug drugega. (Janez 13:34)

Taka ljubezen je sprva lahko boleča. Ker položiti življenje za drugega pogosto pomeni, da jim pustite, da vam na glavo nanesejo trnovo krono, nohte v roke in noge ter črte na hrbet. Tako je, ko ljubezen to zahteva we bodite tisti, ki je potrpežljiv, prijazen in nežen; kdaj we bodi tisti, ki mora vedno znova odpuščati; kdaj we razveljaviti naše načrte za tuje; kdaj we mora nositi disfunkcijo in sebičnost tistih okoli nas.

OSVETLITEV KRIŽA

Toda nekaj, kar je neopazno za oko, se zgodi, ko se ljubimo, ko se ljubimo, kot nas je ljubil Kristus: križ postane lažji. Ne gre za to, da bi bila žrtev manjša; to je, da začnem izgubiti "težo" samega sebe; teža mojega ega, lastna sebičnost, lastna volja. In to daje v notranjosti nadnaravne plodove veselja in miru, ki kot helij vnašajo lahkotnost v srce, tudi ko trpi meso. 

Amen, amen, pravim vam, če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostane samo pšenično zrno; če pa umre, rodi veliko sadja. (Janez 12:24)

Po drugi strani pa, če nismo potrpežljivi ali prijazni, ko vztrajamo na svojem in smo arogantni ali nesramni, razdražljivi ali užaljeni, to ne ustvarja "svobode" in "prostora", za katerega mislimo, da bo; bolje rečeno, ego smo še bolj razširili s svincem ljubezni do sebe ... in naš križ postane težji; postanemo nesrečnejši in življenje se nekako zdi manj prijetno, četudi smo okrog sebe zbrali vse, za kar mislimo, da nas bo osrečilo. 

Zdaj, če ne bomo živeli teh besed, se nam bo srečanje popolnoma izmikalo. Zato ateisti ne razumejo krščanstva; ne morejo preseči intelekta, da bi izkusili nadnaravne sadove življenja v Duhu, ki prihajajo skozi vera.

Ker ga najdejo tisti, ki ga ne preizkušajo, in se pokaže tistim, ki mu ne verjamejo. (Modrost Salomonova 1: 2)

Tu gre za dvoje: vaša osebna sreča in odrešenje sveta. Ker bodo ljudje zaradi vaše ljubezni in tega umiranja sebi verjeli v Jezusa Kristusa. 

Tako bodo vsi vedeli, da ste moji učenci, če imate ljubezen drug do drugega. (Janez 13:35)

Zdaj se nekateri morda sprašujete, zakaj Beseda zdaj se v zadnjem času osredotoča na evangelizacijo, ljubezen in tako naprej, medtem ko se zdi, da svet gori. Res je, da so mnogi drugi osredotočeni na zadnjo papeško napako, posegajočo temo, bližajoče se preganjanje, spolne škandale v duhovščini itd. te krize, kot da to nekako spremeni eno samo stvar. Namesto tega je tako, da bova tudi ti in jaz vstopite na vojno območje kot drug Kristus prinesti usmiljenje, luč in upanje v ta zlomljeni svet - in začeti spreminjati, kar lahko.

Jezus in Gospa nas gledata zdaj ... 

… Zato sem letos začel pisati Na vero. Če ne bomo v celoti poslušni Bogu in bomo popolnoma zaupali Njegovi moči in previdnosti, bomo žrtve strahu - in evangelij bo ostal skrit pod košaro. 

Leta 1982 je med vojno med Libanonom in Izraelom osebje sirotišnice v zahodnem delu Bejruta brez hrane, oskrbe in higiene prepustilo sto spastičnih in duševno zaostalih muslimanskih otrok.^[1]Asia NewsSeptember 2, 2016 Ko je to slišala, je mati Terezija iz Kalkute zahtevala, da jo odpeljejo tja. Kot piše video zapis:

SVEČENIK: »To je dobra ideja, vendar moraš razumeti okoliščine, mati ... Pred dvema tednoma je bil umorjen duhovnik. Tam zunaj je kaos. Tveganje je preveliko. "

MAJKA TERESA: »Toda oče, to ni ideja. Verjamem, da je naša dolžnost. Otroke moramo peljati enega po enega. Tveganje našega življenja je v vrstnem redu stvari. Vse za Jezusa. Vse za Jezusa. Veste, stvari sem vedno videl v tej luči. Že zdavnaj, ko sem pobral prvo osebo (z ulice v Kalkuti), če tega ne bi storil prvič, po tem ne bi pobral 42,000. Mislim, da enega za drugim ... « (Asia News, 2. september 2016)

Ena duša, en križ, vsak dan. Če začnete razmišljati o tem, kako težko bo v naslednjem letu ljubiti zakonca, biti teden za tednom potrpežljiv do sodelavcev, prenašati upor svojih otrok, ko še vedno živijo doma, ali bodite zvesti v prihodnjem in sedanjem preganjanju itd., res se boste počutili preobremenjeni. Ne, celo Jezus je rekel, da si vzemite en dan naenkrat:

Ne skrbite za jutri; jutri bo poskrbel sam zase. Za en dan zadostuje lastno zlo. (Matej 6:34)

Toda rekel je, naj to stori nekaj časa iskati najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost. Tako smo osvobojeni tesnobe in strahu. Tako je razsvetljen križ. 

Mati Terezija je vztrajala, da vstopi v vojno območje, da reši otroke, čeprav so letele bombe:

DRUGI ČLOVEK: »Trenutno je absolutno nemogoče prečkati (vzhod proti zahodu); premirje moramo doseči! “

MAJKA TERESA: »Ah, vendar sem v molitvi vprašal Gospo. Prosil sem za premirje za jutri na predvečer njenega praznika, " (predvečer 15. avgusta, praznik Marijinega vnebovzetja).

Naslednji dan, popolna tišina zavit Bejrut. Z avtobusom in džipom po konvoju je mati Terezija odhitela v sirotišnico. Po besedah ​​uradnika Rdečega križa jih je »negovalno osebje opustilo. Hotel je imel sam hospic Zadeli so jih granate in umrli so. Otroci so ostali brez oskrbe, brez hrane. Do prihoda matere Terezije še nihče ni pomislil, da bi prevzel odgovornost. « Amal Makarem je bila priča dvostopenjski evakuaciji.

Z materjo Terezo je bilo vse čarobno, čudežno. Bila je resnična sila narave. Dovolj je bilo, da je ponoči prečkala od vzhoda proti zahodu. Nasprotno pa ne morem opisati otrok, ki jih je rešila. Bili so duševno prizadeti, toda grozno je, da smo v skupini našli tudi normalne otroke, ki so se s posnemanjem obnašali kot nemočni otroci. Mati Terezija jih je prijela v naročje in nenadoma so se razcvetele in postale nekdo drug, tako kot takrat, ko daš malo vode odcveteli roži. Držala jih je v naročju in otroci so zacveteli v delčku sekunde. -Asia NewsSeptember 2, 2016

Danes je naša generacija podobna tem otrokom: nedolžnost so nam odtrgali korupcija, škandali in nemoralnost tistih, ki bi nam morali biti zgled in voditelji; naša otroška srca so bila zastrupljena z nasiljem, pornografijo in materializmom, ki je mnogim razčlovečil in oropal dostojanstvo; mlade so bombardirale lažne ideologije in antievangelij, ki v imenu "strpnosti" in "svobode" izkrivlja spolnost in resničnost. Nahaja se sredi tega resničnega vojnega območja da smo poklicani, da vstopimo v veri in ljubezni, da ne samo zberemo izgubljene duše v svoj objem, ampak tudi oživimo lastna srca s paradoksom Križa: bolj ko ga nosimo, večje je naše veselje.

Zaradi veselja, ki je ležalo pred njim, je prestal križ ... (Heb 12)

... za ...

Ljubezen vse nosi, vse verjame, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne odpove. (1 Kor 13: 7, 8)

En dan naenkrat. En križ naenkrat. Ena duša naenkrat.

Za človeka je to nemogoče, za Boga pa je vse mogoče. (Mat. 19:26)

V naslednjem pisanju želim spregovoriti o tem, kako vam Bog to omogoča in jaz ...