ZDAJ BESEDA O MASOVNIH BRANJIH
za četrtek velikega tedna, 2. aprila 2015
Večerna maša zadnje večerje
Liturgična besedila tukaj
JEZUS je bil med njegovo pasijono slečen trikrat. Prvič na zadnji večerji; drugi, ko so ga oblekli v vojaški plašč; [1]prim. Matej 27:28 in tretjič, ko so ga obesili nagega na križ. [2]prim. Janez 19:23 Razlika med zadnjima dvema in prvim je v tem, da je Jezus "slekel vrhnja oblačila" sam.
Se zavedate, kaj sem storil za vas? Dal sem vam model, po katerem se morate zgledovati, tako kot vi, kot sem naredil za vas. (Današnji evangelij)
Sleči "vrhnje oblačilo" svoje volje, Pravi, in obleči "brisačo" Moje volje. In kakšna je njegova volja? Da smo služijo drug drugega. To pa pomeni veliko več kot zgolj "nakopičenje" opravil. Pomeni vlaganje v drugega, dajanje celotnega sebe. Pomeni, da se odvzamemo svoji samozadovoljnosti, sebičnosti in coni udobja, tako da gremo ven iz sebe, iz strahu, iz lenobe, iz svojih pridržkov in izgovorov, iz svojih domov in trgovin ter najdemo boleče in utrujene noge naših bratov in jih umijte s pozorno ljubeznijo.
Če sem vam torej mojster in učitelj umil noge, si morate drug drugemu umiti noge.
Ste se že kdaj pogovarjali z nekom, ki vas ne gleda, ki posluša samo z enim ušesom, ki preveri svoj mobilni telefon in spremeni temo? Jezus nas uči, da moramo dati in dati svoje celoti jaz. Bar drugemu s celim srcem. In ne samo poslušati, ampak ko so lačni, jih nahraniti; ko so goli, jih oblecite; ko so sami, jih potolažite; ko so v zaporu, jih obiščite. Da, dobesedno! Kakšno odstranjevanje volje je to! Toda Jezus ne zaliva svojih besed: kot sem storil za vas, bi tudi vi morali.
Jezus jim tudi ne poliva samo nog po vodi, ampak jih tudi umiva z Njegove svete roke. Ne moremo se bati, da bi se »dotaknili« zlomljenega srca drugega - ne s floskulami, temveč z vlaganjem časa in sebe. Ne moremo se bati, da bi lačne nahranili z lastnimi rokami, objeli samotno dušo, se nasmehnili neznancu in začeli »iskati srečo drugih«. [3]PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n 92 Katoliške cerkve so postale tako klinično sterilne - nekakšen podeželski klub. Svet ne verjame več našemu evangeliju, ker smo obiskovalci nedelje prenehali ljubiti kakor nas je ljubil Kristus, so prenehali biti "ljudje brisač in vode." [4]Čudovit izraz božje služabnice Catherine de Hueck Doherty Koliko duš osebno privabimo k Kristusu, ko vsako nedeljo vstopimo v cerkev? Precej…
Evangelizacijska skupnost se z besedami in dejanji vključuje v vsakdanje življenje ljudi; premošča razdalje, se je pripravljen ponižati, če je potrebno, in zajema človeško življenje in se v drugih dotakne trpečega Kristusovega mesa. Evangelizatorji tako prevzamejo "ovčji vonj" in ovce so pripravljene slišati njihov glas. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n 24
Kako malo in daleč so duše, ki pravzaprav ki danes, ki jim je mar s Kristusovim srcem. Ni čudno, da smo tako osamljeni. Oh, da bi Jezus prišel in si spet umil noge s svojimi svetimi rokami.
No, hoče ljubiti - skozi tebe in mene.
Ljubil je svoje na svetu in jih ljubil do konca ... (evangelij)
... vse nas prosimo, naj ubogamo njegov klic, da gremo iz lastnega območja udobja, da dosežemo vse "obrobje", ki potrebujejo luč evangelija. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n 20
V Gospodovih očeh je dragocena smrt njegovih zvestih. Jaz sem tvoj služabnik, sin tvoje služkinje ... (današnji psalm)
Vsak mesec Mark napiše ekvivalent knjige,
brez stroškov za svoje bralce.
Ampak še vedno ima družino za preživljanje
in ministrstvo za delovanje.
Vaša "miloščina" je potrebna in cenjena. Na zdravje.
Če se želite naročiti, kliknite tukaj.
Z Markom preživite 5 minut na dan in meditirajte o vsakodnevnem Zdaj Word v mašnih berilih
v teh štiridesetih dneh posta.
Žrtev, ki bo nahranila tvojo dušo!
NAROČI SE NA E-NOVICE tukaj.
