Odgovor

Elijah spi, avtor Michael D. O'Brien

 

NEDAVNOSem odgovoril na vaša vprašanja glede zasebnega razodetja, vključno z vprašanjem o spletni strani z imenom www.catholicplanet.com, kjer si je človek, ki trdi, da je "teolog", sam dovolil, da razglasi, kdo v Cerkvi je dobavitelj "lažnih" zasebno razodetje in kdo prenaša "resnična" razodetja.

V nekaj dneh od mojega pisanja je avtor tega spletnega mesta nenadoma objavil članek o tem, zakaj ta spletno mesto je "polno napak in laži." Že sem razložil, zakaj je ta posameznik resno škodoval svoji verodostojnosti, ker je še naprej določal datume prihodnjih preroških dogodkov in nato - ko se ti ne bodo zgodili - ponastavil datume (glej Več vprašanj in odgovorov ... O zasebnem razodetju). Iz tega razloga mnogi tega posameznika ne jemljejo preveč resno. Kljub temu je več duš obiskalo njegovo spletno stran in tam odšlo zelo zmedeno, morda že samo po sebi znamenje (Mat. 7:16).

Po razmisleku o tem, kar je bilo napisano o tej spletni strani, se mi zdi, da bi se moral odzvati, vsaj za priložnost, da še bolj osvetlim postopke, ki stojijo za pisanjem tukaj. Kratek članek o tej spletni strani si lahko preberete na catholicplanet.com tukaj. Citiral bom nekatere njegove vidike in nato odgovoril po vrsti spodaj.

 

ZASEBNO RAZODETJE VS. MOLITVENA MEDITACIJA

V članku Rona Conteja piše:

Mark Mallet [Sic] trdi, da je prejel zasebno razkritje. To zahtevano zasebno razodetje opisuje na različne načine: "Prejšnji teden se mi je oglasila močna beseda" in "Zjutraj sem v molitvi začutil močno besedo za Cerkev ... [itd.]"

Dejansko sem v mnogih svojih spisih v svojem spletnem dnevniku delil misli in besede, ki so se mi porodile v molitvi. Naš teolog jih želi zlahka uvrstiti med »zasebna razodetja«. Tu moramo ločiti med »prerokom« in »karizmo prerokbe« ter »zasebnim razodetjem« vs. lectio divina. Nikjer v svojih spisih ne trdim, da sem videc, vizionar ali prerok. Nikoli nisem doživel prikazen, niti slišal slišati božjega glasu. Kot mnogi izmed vas pa sem tudi jaz začutil Gospoda, ki je včasih mogočno govoril preko Svetega pisma, liturgije ur, pogovora, rožnega venca in da, v znamenjih časa. V mojem primeru sem začutil, da me Gospod kliče, da te misli javno delim, kar še naprej počnem pod duhovnim vodstvom zvestega in nadarjenega duhovnika (glej Moje pričevanje).

V najboljšem primeru, mislim, da bi lahko včasih deloval pod karizmo prerokbe. Upam, da je tako, kajti to je dediščina vsakega krščenega vernika:

… Laiki naj bi sodelovali v Kristusovi duhovniški, preroški in kraljevski službi; imajo torej v Cerkvi in ​​v svetu svojo nalogo v poslanstvu celotnega Božjega ljudstva. —Katehizem katoliške cerkve, n. 904

To poslanstvo je tisto, kar je Kristus pričakuje vsakega krščenega vernika:

Kristus ... izpolnjuje to preroško službo, ne samo po hierarhiji ... ampak tudi po laikih. V skladu s tem ju oba določita za priče in jim zagotovita občutek vere [sensus fidei] in milost besede ... Učiti, da bi druge pripeljali do vere, je naloga vsakega pridigarja in vsakega vernika. —Katehizem katoliške cerkve, n. 904.

Ključno pa je, da ne pridigamo nov evangelij, ampak evangelij, ki smo ga prejeli iz Cerkev in ki jo je Sveti Duh skrbno ohranil. V zvezi s tem sem si s skrbnostjo prizadeval, da skoraj vse, kar sem napisal, kvalificiram z izjavami katekizma, svetih očetov, zgodnjih očetov in včasih odobril zasebno razodetje. Moja »beseda« ne pomeni ničesar, če je ni mogoče podpreti ali je v nasprotju z Besedo, razodeto v našem Svetem izročilu.

Zasebno razodetje pomaga tej veri in njeno verodostojnost pokaže prav s tem, da me vodi nazaj do dokončnega javnega Razodetja. - kardinal Joseph Ratzinger (POPE BENEDICT XVI), Teološki komentar Fatimskega sporočila

 

KLIC

Rad bi delil osebni element svojega "poslanstva". Pred dvema letoma sem imel močno izkušnjo v kapeli svojega duhovnega voditelja. Molil sem pred Najsvetejšim, ko sem nenadoma v notranjosti zaslišal besede "Dajem vam službo Janeza Krstnika. " Sledil je močan val, ki je približno 10 minut tekel po mojem telesu. Naslednje jutro se je v župnišču pojavil moški in me prosil. "Tukaj," je rekel, medtem ko je podal roko, "čutim, da Gospod hoče, da ti to dam." Bila je prvovrstna relikvija Jo Krstniku. ^[1]prim Relikvije in sporočilo

Nekaj ​​tednov kasneje sem prispel v ameriško cerkev, kjer sem opravljal župnijsko misijo. Duhovnik me je pozdravil in rekel: "Nekaj ​​imam zate." Vrnil se je in rekel, da čuti, da si Gospod želi, da ga imam. Bila je ikona Janez Krstnik.

Ko je Jezus hotel začeti svojo javno službo, je Janez pokazal na Kristusa in rekel: "Glej, Jagnje božje." Menim, da je to srce mojega poslanstva: še posebej pokazati na Božje Jagnje Jezus, prisoten med nami v sveti evharistiji. Moje poslanstvo je pripeljati vsakega od vas k Božjemu Jagnjetu, Presvetemu Srcu Jezusovemu, Srcu Božanskega Usmiljenja. Da, povedati vam moram še eno zgodbo ... moje srečanje z enim od »dedov« Božanske usmiljenosti, a morda je to že kdaj (od objave tega članka je ta zgodba zdaj vključena tukaj).

 

TRI DNI TEME

Bog bo poslal dve kazni: ena bo v obliki vojn, revolucij in drugega zla; izvirati mora na zemlji. Drugi bo poslan iz nebes. Po vsej zemlji bo prišla močna tema, ki bo trajala tri dni in tri noči. Nič se ne vidi, zrak pa bo obremenjen s kugo, ki si bo prizadevala predvsem, a ne samo, sovražnike religije. V tej temi ne bo mogoče uporabiti nobene umetne razsvetljave, razen blagoslovljenih sveč. -Blažena Anna Maria Taigi, r. 1837, Javne in zasebne prerokbe o zadnjih časih, P. Benjamin Martin Sanchez, 1972, str. 47

Na tej spletni strani sem objavil več kot 500 spisov. Eden od njih se je ukvarjal s tako imenovanimi "tremi dnevi teme". Na kratko sem se dotaknil te teme, ker ne gre za dogodek, ki je posebej opredeljen s tradicijo naše Cerkve, kot je opisano v viziji, ampak gre v glavnem za stvar zasebnega razodetja. Vendar je več bralcev spraševalo o tem, zato sem se lotil teme (glej Tri dni teme). S tem sem odkril, da za tak dogodek zagotovo obstaja svetopisemski precedens (10. Mojzesova 22: 23-17; prim. Modr 1: 18-4: XNUMX).

Zdi se, da je osnova trditve gospoda Conteja, da so "ideje", ki jih predstavljam o "temi eshatologije polne napak in laži", ugibanja o tem, da kdaj ta dogodek se lahko zgodi (glej Nebeški zemljevid.) Vendar je naš teolog povsem zgrešil bistvo: to je a zasebno razodetje in ne vprašanje vere in morale, čeprav je to mogoče namigovati v apokaliptičnem spisu. Primerjava bi bila recimo napoved velikega potresa na ameriškem srednjem zahodu. Sveto pismo govori o močnih potresih v zadnjih časih, toda če bi opozorili na en sam dogodek, razkrit v zasebnem razodetju, to posebno prerokbo o Srednjem zahodu ne bi postalo del pologa vere. Ostaja zasebno razodetje, ki se ne bi smelo zaničevan, kot pravi sveti Pavel, ampak Testiran. Trije dnevi teme so kot taki odprti za številne različne interpretacije, saj sami po sebi niso člen vere.

Sama narava prerokbe zahteva molitvena ugibanja in razločevanje. To je zato, ker take prerokbe niso nikoli povsem "čiste", saj se prenašajo po človeški posodi, v tem primeru blaženi Ani Mariji Taigi. Ta razlog za previdnost pri razlagi zasebnega razodetja papež Benedikt XVI pojasnjuje v svojem komentarju o prikaznih v Fatimi:

Takšne vizije zato nikoli niso preproste "fotografije" drugega sveta, ampak nanje vplivajo možnosti in omejitve zaznavajočega subjekta. To lahko dokažemo v vseh velikih vizijah svetnikov ... Toda niti nanje ne bi smeli pomisliti, kot da bi se za trenutek tančica drugega sveta povlekla nazaj, nebesa pa bi se pojavila v svojem čistem bistvu, kot nekoč upamo videti to v naši dokončni združitvi z Bogom. Namesto tega so slike na neki način sinteza impulza, ki prihaja od zgoraj, in sposobnost, da ta impulz sprejmejo vizionarji ... - kardinal Joseph Ratzinger (POPE BENEDICT XVI), Teološki komentar Fatimskega sporočila

Tretji dnevi teme so kot tak dogodek, ki mora biti, če se kdaj zgodi, odprt za natančen nadzor, čeprav je prišel od zelo svetega in zaupanja vrednega mistika, katerega prerokba se je v preteklosti izkazala za natančno.

 

NARAVA TEGA

G. Conte piše:

Najprej Mark Mallet [Sic] napačno sklepa, da bi tri dni teme lahko povzročil komet, namesto da bi bil povsem nadnaravna tema. Kot je podrobno razloženo v moji eshatologiji, je nemogoče, da bi ta dogodek, kot so ga opisali svetniki in mistiki, bil drugačen kot nadnaravni (in nadnaravni). Mallet citira številne svetnike in mistike na temo Trije dnevi teme, nato pa nadaljuje s sklepi, ki so v nasprotju s temi citati.

Kaj sem pravzaprav napisal:

Mnoga prerokbe, pa tudi reference v Razodetju, govorijo o kometu, ki se približa zemlji ali vpliva nanjo. Možno je, da bi tak dogodek lahko zemljo potopil v obdobje teme in pokril zemljo in ozračje v oceanu prahu in pepela.

Zamisel o kometu, ki prihaja, je tako svetopisemska kot prerokba tako svetnikov kot mistikov. Ugibal sem, da je to "možen" vzrok teme -ne dokončen vzrok, kot predlaga gospod Conte. Pravzaprav sem citiral katoliškega mistika, za katerega se zdi, da opisuje Tri dni teme v duhovnem in naravnem smislu:

Oblaki z bliskovitimi ognjenimi žarki in ognjeno viharjo bodo prešli ves svet in kazen bo najhujša doslej v zgodovini človeštva. Trajalo bo 70 ur. Hudobne bodo zdrobili in odpravili. Mnogi bodo izgubljeni, ker so trmasto ostali v svojih grehih. Potem bodo začutili silo svetlobe nad temo. Ure teme so blizu. —Sr. Elena Aiello (kalabrijska stigmatična redovnica; umrla 1961); Trije dnevi teme, Albert J. Herbert, str. 26.

Sveto pismo samo nakazuje uporabo narave v Božji pravičnosti:

Ko te izbrišem, bom pokril nebesa in zatemnil njihove zvezde; Sonce bom pokril z oblakom in luna ne bo dala svoje svetlobe. Vse nebesne luči bom zatemnil nad teboj in postavil temo na tvojo deželo, pravi Gospod BOG. (Ez 32: 7-8)

Kaj je še »stokanje« stvarstva, ki ga opisuje sveti Pavel, razen elementov, morda vesolja samega, ki se odzivajo na grešnost človeštva? Zato Jezus sam opisuje božjo popustljivo voljo, ki deluje skrivnostno z »velikimi potresi ... lakoto in kugo« (Luka 21:11; glej tudi Razodetje 6: 12-13). Sveto pismo je polno primerov, ko je narava posoda božje božje pomoči ali božje pravičnosti.

Prvotna prerokba pravi, da bo ta kazen »poslana iz nebes«. Kaj to pomeni? Zdi se, da je gospod Conte to dobesedno odnesel do skrajnega konca, da v temi ne bi smelo biti nobenega stranskega ali prispevajočega vzroka, ki bi sovpadal z nadnaravnim elementom te prerokbe: da bo zrak napolnjen s kugo - demoni, ki so duhovi ne fizični predmeti. Ne pušča prostora za možnost, da bi jedrski padavine, vulkanski pepel ali morda komet lahko veliko naredili, da bi "zatemnili sonce" in "obarvali luno v rdeče rdečo barvo". Bi lahko bila tema zgolj duhovni dejavnik? Seveda, zakaj pa ne. Lahko ugibate.

 

ČASOVANJE

G. Conte je zapisal:

Drugič, trdi, da nastopijo Trije dnevi teme v času Kristusove vrnitve, ko Antikrista (tj. Zver) in lažnega preroka vržejo v pekel. Ne razume enega najosnovnejših konceptov v katoliški eshatologiji, da je stiska razdeljena na dva dela; to je razvidno iz Svetega pisma, iz besed Device Marije v La Salette, pa tudi iz spisov različnih svetnikov in mistikov.

V nobenem od mojih spisov ni nikjer, kjer predlagam, da se Trije dnevi teme zgodijo "v času Kristusove vrnitve". Predpostavka gospoda Conteja izdaja dejstvo, da ni natančno preučil mojih spisov, ki obravnavajo "končne čase", kot so jih razumeli zgodnji cerkveni očetje. Popolnoma napačno domneva, da verjamem, da se bo "vse zgodilo za to sedanjo generacijo." Tisti, ki sledijo mojim spisom, vedo, da sem dosledno svaril pred to domnevo (glej Preroška perspektiva). Na tej točki je skušnjava opustiti svoj odgovor, ker so trditve gospoda Conteja tako slabo raziskane, njegovi zaključki pa tako izven konteksta, da bi lahko na to vzeli strani. Kljub temu bom poskušal na kratko razvozlati njegovo zmedo, tako da bo lahko koristila vsaj nekaterim mojim bralcem.

Preden nadaljujem, bi rad povedal, da se mi zdi ta razprava o čas biti približno tako pomemben kot razpravljanje o barvi oči Blažene Device. Je res pomembno? Ne. Ali me sploh zanima? Pravzaprav ne. Stvari bodo prišle, ko bodo prišle ...

Kljub temu sem Tri dni teme postavil v kronologijo dogodkov z razlogom: kronologijo, ki je izhajala iz razumevanja zadnjih dni več zgodnjih cerkvenih očetov in cerkvenih pisateljev. O tej kronologiji sem rekel v Nebeški zemljevid, »Zdi se mi predrzno, če predlagam, da je ta zemljevid zapisano v kamnu in natančno, kako bo. " Ko predstavljam svoje zapise o eshatoloških dogodkih v Ljubljani Sedemletna preizkušnja, Napisal sem:

Te meditacije so plod molitve v mojem lastnem poskusu, da bi bolje razumel nauk Cerkve, da bo Kristusovo telo sledilo svoji glavi skozi lastno strast ali "končno preizkušnjo", kot pravi Katekizem. Ker knjiga Razodetje delno obravnava to končno preizkušnjo, sem tukaj raziskal a mogoče razlaga apokalipse sv. Janeza po vzoru Kristusovega pasijona. Bralec mora imeti v mislih, da so to moja osebna razmišljanja in ne dokončna razlaga Razodetja, ki je knjiga z več pomeni in dimenzijami, nenazadnje tudi eshatološka.

Zdi se, da je gospod Conte zamudil te pomembne kvalifikacije, ki bralca opozarjajo na prisoten element špekulacij.

Umestitev Trijeh dni teme je bila dosežena s povezovanjem prerokbe blažene Ane Marije z avtoritativnimi besedami več cerkvenih očetov, kjer si delijo skupne točke: da bo zemlja očiščena hudobije pred an "obdobje miru«. Da bo očiščen natanko tako, kot predlaga blažena Anna Maria, ostaja napoved, ki jo je treba razbrati. Glede tega čiščenja zemlje sem pisal v svoji knjigi Končno soočenje, ki temelji na učenjih zgodnjih cerkvenih očetov ...

To je sodba ne vseh, ampak le živih na zemlji, ki se po mnenju mistikov dosežejo vrhunci v treh dneh teme. To pomeni, da ni dokončna sodba, ampak sodba, ki očisti svet vse hudobnosti in obnovi kraljestvo Kristusovemu zaročencu, ostanku, ki je ostal na zemlji. —P. 167

Spet iz vizije Ane Marije:

Vsi sovražniki Cerkve, ne glede na to, ali so znani ali neznani, bodo v tej vesoljni temi izginili po vsej zemlji, razen redkih, ki jih bo Bog kmalu spreobrnil. -Javne in zasebne prerokbe o zadnjih časih, P. Benjamin Martin Sanchez, 1972, str. 47

Cerkveni oče, sv. Irinej Lionski (140–202 po Kr.) Je zapisal:

Ko pa bo Antikrist opustošil vse stvari na tem svetu, bo kraljeval tri leta in šest mesecev in sedel v templju v Jeruzalemu; in potem bo Gospod prišel z neba v oblake ... pošiljal tega človeka in tiste, ki mu sledijo, v ognjeno jezero; vendar prinašajo pravične čase kraljestva, torej ostalo, osveti sedmi dan ... To se bo zgodilo v časih kraljestva, torej na sedmi dan ... prava sobota pravičnih. - (140–202 po Kr.); Adresove haereze, Irinej iz Lyona, V.33.3.4, Očetje Cerkve, CIMA Publishing Co.

To se dogaja "v časih kraljestva" ali tistega, kar drugi cerkveni očetje imenujejo "sedmi dan" pred večnim "osmim dnem". Cerkveni pisec Laktancij, sprejet kot del glasu izročila, predlaga tudi čiščenje zemlje pred »dnevom počitka«, oz. Doba miru:

Ker je Bog po končanih delih sedmi dan počival in ga blagoslovil, je treba ob koncu šesttisočaka ukiniti vso hudobnost z zemlje in pravičnost kraljevati tisoč let ... -Caecilius Firmianus Lactantius (250-317 n.š .; cerkveni pisec), Božanski zavodi, Letnik 7

"In počival je sedmi dan." To pomeni: ko bo njegov Sin prišel in uničil čas brezzakonskega in obsodil brezbožne ter spremenil sonce in luno in zvezde - tedaj bo res počival sedmi dan ... -Barnabino pismo, ki ga je napisal apostolski oče drugega stoletja

Natančna primerjava Barnabovega pisma z drugimi cerkvenimi očeti razkriva, da spreminjanje »sonca in lune in zvezd« v tem primeru ni sklicevanje na Nova nebesa in Novo zemljo, temveč nekakšna sprememba v narava:

Na dan velikega pokola, ko bodo stolpi padli, bo lunina luč podobna sončni in sončna svetloba bo sedemkrat večja (kot sedemdnevna). Tistega dne, ko bo GOSPOD zavezal rane svojemu ljudstvu, bo pozdravil modrice, ki so jih pustili njegovi udarci. (Iz 30: 25-26)

Sonce bo postalo sedemkrat svetlejše kot zdaj. —Cecilius Firmianus Lactantius (250-317 n.š .; cerkveni oče in zgodnji cerkveni pisec), Božanski zavodi

In tako vidimo, da bi lahko bila prerokba blažene Ane zelo resnična opis tega, kar je cerkveni oče govoril stoletja prej. Ali ne.

 

PRVO Vstajenje

Ko bo razumljeno, zakaj so Trije dnevi teme postavljeni tako, kot je v mojih spisih, bo vse drugo postalo na mestu glede drugih kritik gospoda Conteja. Torej, tako v Pismu kot v glasu cerkvenih očetov je razlaga prvega vstajenja ta, da se zgodi po zemlja je bila očiščena:

Torej bo Sin najvišjega in mogočnega Boga ... uničil krivico in izvršil svojo veliko sodbo ter opozoril na življenje pravičnih, ki ... bodo tisoči let sodelovali med ljudmi in jim bodo vladali najbolj pravično ukaz ... Tudi princ hudičev, ki ustvarja vsa zla, bo vezan z verigami in zaprt v tisočletju nebeške vladavine ... Pred koncem tisoč let se bo hudič na novo sprostil in bo zbrati vse poganske narode, da bi se vojskovali proti svetemu mestu ... »Nato bo zadnja jeza Božja prišla na narode in jih popolnoma uničila« in svet bo zašel v velikem požaru. - cerkveni pisatelj iz 4. stoletja, Lactantius, Božanski zavodi, Prednikenski očetje, letnik 7, str. 211

G. Conte zatrjuje, da »ne razumem, da je stiska razdeljena na dva dela, v dve časovni obdobji, ločeni s stoletji ...« Naš teolog je spet poskušal zgrešiti zaključke, kajti točno to sem napisal na svoji spletni strani in moja knjiga, ki ne temelji na mojih lastnih zaključkih, ampak na tem, kar so že rekli cerkveni očetje. Zgornji Laktancijev citat opisuje dobo miru, pred katero je stiska, ko bo Bog "uničil nepravičnost". Eri nato sledi še zadnja stiska, skupščina poganskih narodov (Gog in Magog), za katere nekateri pisci menijo, da predstavljajo zadnjega "antikrista" po Zveri in lažnem preroku, ki se je že pojavil pred Ero miru v prvem sojenju ali stiski (glej Raz. 19:20).

Zares si bomo lahko razlagali besede: »Božji in Kristusov duhovnik bo kraljeval z njim tisoč let; in ko bo tisoč let končano, bo Satan sproščen iz zapora; " kajti tako pomenijo, da bosta vladavina svetnikov in hudičevo suženjstvo istočasno prenehala ... tako da bodo na koncu odšli ven, ki ne pripadajo Kristusu, ampak zadnjemu Antikristu ...  —St. Augustin, Anti-Nicenski očetje, Božje mesto, Knjiga XX, pogl. 13, 19

Spet to niso dokončne izjave, ampak nauki zgodnje Cerkve, ki imajo precejšnjo težo. Upoštevati moramo to, kar je nedavno Cerkev povedala glede možnosti obdobja miru:

Sveti sedež se v zvezi s tem še ni dokončno izrekel. —Fr. Martino Penasa je kardinalu Josephu Ratzingerju (papežu Benediktu XVI.), Ki je bil takrat prefekt svete kongregacije za nauk vere, predstavil vprašanje "tisočletnega vladanja". Il Segno del Soprannauturale, Videm, Italija, n. 30, str. 10, Ott. 1990

Torej, medtem ko se lahko varno nagnemo v smeri cerkvenih očetov k »dnevu počitka« v mejah časa, simbolični jezik Svetega pisma pušča številna vprašanja glede končnih časov nerešena. In to je po načrtih modrosti:

Te stvari je skrival, da smo lahko pazili, vsak od nas pa je mislil, da bo prišel v naših dneh. Če bi razkril čas svojega prihoda, bi njegov prihod izgubil svoj vonj: ne bi bil več predmet hrepenenja po narodih in dobi, v kateri se bo razodel. Obljubil je, da bo prišel, ni pa rekel, kdaj bo prišel, in tako ga nestrpno pričakujejo vse generacije in starosti. —St. Ephrem, Komentar Diatessarona, str. 170, Liturgija ur, Letnik I

Nazadnje, gospod Conte piše, da sem se pripeljal do "napačne ideje, da je Antikrist že na svetu." (V lastnih spisih vztraja, da »Antikrist danes nikakor ne more biti na svetu.«) Še enkrat v svojih spisih nisem navedel nobene take trditve, čeprav sem opozoril na nekatere pomembne znake naraščajočega brezpravja v svetu, ki bi biti znanilec pristopa »brezpravnega«. Sveti Pavel pravi, da se Antikrist ali »sin pogube« ne bo pojavil, dokler na zemlji ne bo odpadništvo (2. Tes. 2).

Kar bi lahko rekel na to temo, je blede v primerjavi z mnenjem tistega, ki ima veliko večji glas kot moj avtoritativni dokument:

Kdo ne more razumeti, da družba v današnjem času bolj kot v kateri koli pretekli dobi trpi za strašno in globoko zakoreninjeno bolezen, ki se vsakodnevno razvija in jedo v svojo najčednejše bitje, jo vleče v uničenje? Razumete, spoštovani bratje, kaj je ta bolezen -odpadanje od Boga ... Ko se vse to upošteva, obstaja dober razlog, da se bojimo, da ne bi bila ta velika perverza kot predokus in morda začetek tistih zlob, ki so rezervirana za zadnje dni; in da je morda že na svetu »Sin pogube«, o katerem govori apostol. —PAPE SV. PIJ X, E Supremi, Enciklika o obnovi vseh stvari v Kristusu, n. 3, 5; 4. oktobra 1903

 

ZAKLJUČEK

V svetu, v katerem je Cerkev vedno bolj nominirana in je potreba po enotnosti med kristjani bolj nujna kot kdaj koli prej, se mi zdi žalostno, da morajo takšne razprave potekati med nami. Ne da bi bile debate slabe. Toda ko gre za eshatologijo, se mi zdi bolj nesmiselno kot plodno razpravljati o takšnih stvareh, ko je toliko neznank. Knjiga Razodetja se imenuje tudi "Apokalipsa". Beseda Apocalypse pomeni "razkritje", sklicevanje na razkritje, ki se zgodi na poroki. Se pravi, da ta skrivnostna knjiga ne bo popolnoma predstavljena dokler nevesta ne bo popolnoma razkrita. Poskusiti ugotoviti vse je skoraj nemogoča naloga. Bog nam ga bo razkril na podlagi potrebe vedeti, zato še naprej pazimo in molimo.

G. Conte je zapisal: »Njegovo lastno razmišljanje na temo eshatologije je polno nevednosti in napak. Njegove trditve, da "močne preroške besede" niso zanesljiv vir informacij o prihodnosti. " Da, gospod Conte ima glede tega popolnoma prav. Moje razmišljanje is polna nevednosti; moje "močne preroške besede" so ne zanesljiv vir informacij o prihodnosti.

Zato bom še naprej citiral zgodnje cerkvene očete, papeže, katekizem, spise in odobrena zasebna razodetja, preden si upam sprejeti kakršne koli sklepe o jutrišnjem dnevu. [Odkar sem napisal ta članek, sem povzel zgoraj omenjene avtoritativne glasove o »končnih časih«, ki resnično izpodbijajo osiromašeno eshatologijo drugih glasnih glasov, ki zanemarjajo celotno tradicijo in odobrena razodetja. Glej Premislek o končnih časih.]