CAN čutiš Ali vidiš? Oblak zmede se spušča po svetu in celo po delih Cerkve, ki zakriva resnično odrešenje. Tudi katoličani se začnejo spraševati o moralnih absolutnih vprašanjih in o tem, ali je Cerkev preprosto nestrpna - ostarela institucija, ki zaostaja za najnovejšim napredkom v psihologiji, biologiji in humanizmu. To ustvarja tisto, kar je Benedikt XVI. Imenoval "negativna strpnost", s čimer se zaradi "nikogar ne užali", kar se šteje za "žaljivo", ukine. Toda danes tisto, kar je dejansko določeno za žaljivo, ni več zakoreninjeno v naravnem moralnem zakonu, ampak je vodeno, pravi Benedikt, ampak z "relativizmom, to je, da se pusti, da ga premetava in" pometa vsak nauk "," [1]Kardinal Ratzinger, predkonklavna homilija, 18. april 2005 in sicer, karkoli jepolitično korektno." In s tem,
Širi se nova nestrpnost, kar je povsem očitno. Obstajajo dobro uveljavljeni standardi razmišljanja, ki naj bi bili vsiljeni vsem ... S tem v bistvu doživljamo odpravo strpnosti ... iz abstraktne negativne religije se spremeni tiranski standard, ki ga morajo vsi upoštevati. —PAPE BENDICT XVI, Luč sveta, Pogovor s Petrom Seewaldom, str. 52
Ironično je, da ljudje nevarnosti ne vidijo več. Resničnosti greha, večnosti, nebes, pekla, posledic, odgovornosti itd. Se redko učijo, če pa že, se omalovažujejo ali vbrizgajo lažno upanje - na primer novost, da bo pekel nekoč prazen in da bodo vsi sčasoma v nebesih (glej Pekel je zares). Druga plat medalje je pretiran odziv na ta moralni relativizem, pri katerem nekateri katoliški komentatorji menijo, da noben pogovor ni popoln brez dobrega strogega opozorila svojim poslušalcem, da bodo prekleti, če se ne bodo pokesali. Tako sta umazana tako božja usmiljenost kot pravičnost.
Moj namen tukaj je, da vam pustim čim bolj jasno, uravnoteženo in resnično predstavitev, kdo in kako je rešen v skladu s Svetim pismom in sveto tradicijo. To bom storil tako, da bom nasprotoval prevladujoči relativistični interpretaciji Svetega pisma in nato dal verodostojno in stalno učenje Katoliške cerkve.
KDO JE REŠEN?
I. Dejanje volje, dejanje vere
In današnji evangelij, beremo čudovit odlomek pastirja, ki zapušča svojo celo čredo, da reši »izgubljeno ovco«. Ko ga najde, ga položi na svoja ramena, se vrne domov in praznuje s svojimi 
sosedi in prijatelji. Relativistična razlaga je, da Bog sprejme in sprejme v svoj dom vsak "Izgubljene ovce", ne glede na to, kdo so ali kaj so storili, in da vsi sčasoma pridejo v nebesa. Zdaj pa si podrobneje oglejte ta odlomek in kaj pravi dobri pastir svojim sosedom po vrnitvi domov:
Veselite se z mano, ker sem našel svojo izgubljeno ovco. Povem vam, na enak način bo v nebesih več veselja nad enim grešnikom, ki se pokesa, kot nad devetindevetdesetimi pravičnimi ljudmi, ki se ne potrebujejo kesanja. (Luka 16: 6-7)
Izgubljena ovca je "najdena", ne samo zato, ker jo je Pastir šel iskat, ampak zato, ker je bila ovca pripravljeni da se vrnem domov. Ta voljna "vrnitev" v tem odlomku je označena kot "grešnik, ki se pokesa".
Maksim: Bog išče vsako "izgubljeno" dušo na zemlji. Pogoj za vrnitev domov v Odrešenikovem naročju je dejanje volje, ki se odvrne od greha in se zaupa Dobremu pastirju.
II. Pustiti preteklost za seboj
Tu je kontrastna prispodoba, po kateri glavni junak ne gre iskati "izgubljenega". V zgodbi o izgubljenem sinu oče dovoli svojemu fantu, da se odloči zapustiti dom, da se prepusti grešnemu življenju 
užitki. Oče ga ne preišče, temveč mu omogoči, da uveljavi svojo svobodo, ki ga, paradoksalno, pripelje v suženjstvo. Na koncu te prispodobe, ko fant začne pot domov, oče steče k njemu in ga objame. Relativist pravi, da je to dokaz, da Bog nikogar ne obsoja ali izključuje.
Natančnejši pogled na to priliko razkriva dve stvari. Deček ne more izkusiti ljubezni in usmiljenja očeta, dokler ne se odloči zapustiti svojo preteklost. Drugič, fant ni oblečen v novo haljo, nove sandale in prstan za prst dokler prizna svojo krivdo:
Sin mu je rekel: »Oče, grešil sem proti nebu in pred teboj; Nisem več vredna, da bi se imenovala tvoj sin. « (Luka 15:21)
Če priznamo svoje grehe, je zvest in pravičen in nam bo odpustil grehe ter nas očistil vsake napake ... Zato si izpovedujte svoje grehe in molite drug za drugega, da boste ozdraveli ... (1. Janezovo 1: 9, Jakob 5:16)
Komu priznati? Za tiste z organ odpuščati greh: apostoli in njihovi nasledniki, ki jim je Jezus rekel:
Komu odpuščamo grehe, se jim odpusti in čijim obdržiš grehe ... (Janez 20:23)
Maksim: V Očetovo hišo pridemo, ko se odločimo zapustiti greh, ki nas ločuje od njega. Oblečeni smo v svetost, ko izpovemo svoje grehe tistim, ki imajo oblast, da jih oprostijo.
III. Ni obsojen, a tudi ne oproščen
Jezus je segel v prah in na noge dvignil ženo, ujeto v prešuštvu. Njegove besede so bile preproste:
Tudi jaz vas ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več. (Janez 8:11)
Relativist pravi, da je to dokaz, da Jezus ne obsoja ljudi, ki na primer živijo v "alternativnem" načinu življenja, kot so aktivni homoseksualni odnosi ali tisti, ki živijo zunaj zakonske zveze. Res je, da Jezus ni prišel obsojati grešnika, to pa ne pomeni, da se grešniki ne obsojajo. Kako? S tem, ko je prejel božje usmiljenje, namerno nadaljeval z grehom. Po Kristusovih besedah:
Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi ga obsodil, ampak da bi se po njem rešil svet ... Kdor verjame v Sina, ima večno življenje, kdor pa Sina ne uboga, ne bo videl življenja, vendar božja jeza ostaja nanj. (Janez 3:17, 36)
Maksim: Ne glede na to, kako strašen je greh ali grešnik, če se pokesamo in "Ne greši več," imamo večno življenje v Bogu.
IV. Vsi povabljeni, vendar niso vsi dobrodošli
In Torkov evangelij, Jezus opisuje Božje kraljestvo kot pogostitev. Vabila so poslana (judovskemu ljudstvu), vendar se jih le malo odzove. In tako, glasniki so poslani daleč naokoli, da povabijo čisto vse za mojstrovo mizo.
Pojdite na avtoceste in žive meje ter privoščite ljudi, da se napolni moj dom. (Luka 14:23)
Relativist bi rekel, da je to dokaz, da nihče ni izključen iz maše in obhajila, še manj pa iz Božjega kraljestva in da so vse religije enakovredne. Zares je pomembno, da se tako ali drugače "prikažemo". 
Vendar pa v sinoptični različici tega evangelija beremo še eno ključno podrobnost:
... ko je kralj prišel pogledat goste, je tam zagledal človeka, ki ni imel poročnega oblačila; in mu rekel: 'Prijatelj, kako si prišel sem brez poročnega oblačila?' (Matej 22-11-12)
Nato so gosta na silo odstranili. Kaj je to poročno oblačilo in zakaj je tako pomembno?
Belo oblačilo simbolizira, da je krščena oseba "oblekla Kristusa", vstala s Kristusom ... Ko je postal Božji otrok, oblečen v poročno oblačilo, je sprejet "na poročno večerjo Jagnjeta" [evharistija]. -Katekizem katoliške cerkve, n 1243-1244
Krst je torej predpogoj za vstop v Božje kraljestvo. Zakrament je tisti, ki splakne ves naš greh in nas kot brezplačni dar Božje milosti združi s Kristusovim mističnim telesom, da se udeležimo Kristusovega telesa. Tudi takrat, smrtni greh lahko razveljavi to darilo in nas izključi iz pogostitve, pravzaprav odstrani krstno oblačilo.
Smrtni greh je radikalna možnost človekove svobode, tako kot ljubezen sama. Posledica je izguba dobrodelnosti in odvzem posvečujoče milosti, to je milostnega stanja. Če se ne odkupi s kesanjem in Božjim odpuščanjem, povzroči izključitev iz Kristusovega kraljestva in večno smrt v peklu, saj ima naša svoboda moč, da sprejema odločitve za vedno, brez povratka nazaj. -Katekizem katoliške cerkve, n. 1861.
Maksim: Vsak človek na zemlji je povabljen, da sprejme brezplačni dar večne rešitve, ki ga je ponudil Bog, pridobljen s krstom in zagotovljen s pomočjo zakramenta sprave, če duša pade iz milosti.
V. Ime pove vse
Glede na Sveto pismo, "Bog je ljubezen." Zato pravi relativist, da Bog nikoli ne bi nikogar obsodil ali obsodil, še manj pa ga vrgel v pekel. Vendar, kot je razloženo zgoraj, smo se prekleli 
nočejo hoditi čez Odrešeni most (križ), ki se nam je razširil po zakramentih ravno zaradi Božje velike ljubezni.
To in Bog ima tudi druga imena, predvsem: Jezus Kristus.
Rodila bo sina in mu boš dal ime Jezus, ker bo rešil svoje ljudstvo pred grehi. (Matej 1:21)
Ime Jezus pomeni "Odrešenik".[2]Sv. Pij X., Katekizem, n 5 Prišel je ravno zato, da bi nas rešil greha. Torej je protislovje trditi, da lahko človek ostane v smrtnem grehu in trdi, da je rešen.
Maksim: Jezus nas je prišel rešiti naših grehov. Tako se grešnik reši le, če mu dovoli, da ga reši Jezus, kar se doseže z vero, ki odpira vrata posvečujoče milosti.[3]prim. Ef 2:8
POČASI DO JEZE, BOGATI V MILOSTI
Če povzamem, Bog ...
... želi, da se vsi rešijo in spoznajo resnico. (1. Timoteju 2: 4)
Vsi so povabljeni - vendar je pod Božjimi pogoji (On nas je ustvaril; kako nas torej reši, je njegova prednostna naloga). Celoten načrt odrešenja je, da Kristus v sebi združi vse stvarstvo - zvezo, ki jo je uničil izvirni greh v rajskem vrtu.[4]prim. Ef 1:10 Da pa bi bili združeni z Bogom - kar je definicija sreče - moramo postati "Sveto, kot je Bog svet," [5]prim. 1. Petrovo 1: 16 saj je nemogoče, da bi Bog sam sebi združil kaj nečistega. To je delo posvečevanja milosti v nas, ki se dokonča z našim sodelovanjem, ko smo "Spreobrnite se in verjemite dobri novici" [6]prim. Phil 1: 6, Mark 1:15 (ali dokončano v čistilnico za tiste, ki umrejo v milostnem stanju, pa še niso "Čista srca"—Obvezen pogoj za "Glej Boga" [prim. Matej 5: 8]).
Jezus noče, da se ga bojimo. Vedno znova se obrne na grešnika ravno takrat, ko so v stanju greha, kot da bi rekel: »Nisem prišel po zdrave, ampak po bolne. jaz 
iščem izgubljene, ne tistih, ki so jih že našli. Svojo kri sem prelil zate, da te lahko z njo očistim. Ljubim te. Ti si moja. Vrni se k meni…"
Dragi bralec, naj vas sofisticij tega sveta ne zavede. Bog je absolut in zato so njegove zapovedi absolutne. Resnica danes ne more biti resnična in jutri neresnična, sicer za začetek nikoli ni bila resnica. Nauki katoliške cerkve, kot so splav, kontracepcija, poroka, homoseksualnost, spolnost, abstinenca, zmernost itd., Nas lahko izzovejo in so včasih težki ali nasprotni. Toda ti nauki izhajajo iz absolutne Božje Besede in jim ni mogoče samo zaupati, temveč jim je odvisno, da bodo prinesli življenje in veselje.
Gospodov zakon je popoln, osveži dušo. Gospodov odlok je vreden zaupanja in daje modrost preprostim. Gospodove zapovedi so pravilne, veseli srce. (Psalm 19: 8-9)
Ko smo poslušni, se pokažemo ponižni kot majhni otroci. In takim, kot je rekel Jezus, pripada Božje kraljestvo.[7]Matt 19: 4
O duša, potopljena v temo, ne obupaj. Vse še ni izgubljeno. Pridite in se zaupite svojemu Bogu, ki je ljubezen in usmiljenje ... Naj se nobena duša ne boji, da se mi približa, čeprav so njeni grehi tako škrlatni ... Ne morem kaznovati niti največjega grešnika, če se sklicuje na moje sočutje, ampak na nasprotno, opravičujem ga s svojim nedoumljivim in nedoumljivim usmiljenjem. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486, 699, 1146
Če bi bila duša kot razpadajoče truplo, tako da s človeškega vidika ne bi bilo [upanja] na obnovo in bi bilo vse že izgubljeno, pri Bogu ni tako. Čudež božanskega usmiljenja [v spovedi] obnovi to dušo v celoti. Oh, kako bedni so tisti, ki ne izkoristijo čudeža Božjega usmiljenja! - Jezus sveti Favstini o zakramentu sprave, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1448
Grešnik, ki v sebi čuti popolno prikrajšanost vsega svetega, čistega in slovesnega zaradi greha, grešnik, ki je v svojih očeh v popolni temi, ločen od upanja na zveličanje, od luči življenja in od občestvo svetnikov, je sam prijatelj, ki ga je Jezus povabil na večerjo, tisti, ki so ga prosili, da pride ven iz žive meje, tisti, ki je prosil, naj bo partner na njegovi poroki in božji dedič ... Kdor je reven, lačen, grešen, padel ali neveden je Kristusov gost. -Matthew Ubogi, Občestvo ljubezni, p.93
Ali so nekrščeni prekleti v pekel? Ta odgovor v Del II...
POVEZANO BRANJE
Veliko pribežališče in varno pristanišče
Mark prihaja v Arlington v Teksasu novembra 2019!
Za čas in datume kliknite spodnjo sliko
Beseda zdaj je polnočasna služba, ki
nadaljuje z vašo podporo.
Blagor vam in hvala.
Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
