IT je bilo čudovito temno modro nebo, ko se je naše letalo začelo spuščati do letališča. Ko sem pogledal skozi svoje majhno okno, me je sijaj kumulušnih oblakov zaškril. Bil je čudovit pogled.
Ko pa smo se potopili pod oblake, je svet nenadoma postal siv. Dež je čez moje okno praskal, saj so se mesta spodaj zdela meglena tema in na videz neizogibna tema. Pa vendar se resničnost toplega sonca in jasnega neba ni spremenila. Še vedno so bili tam.
Tako je tudi z veselje. Resnično veselje je dar Svetega Duha. In ker je Bog večen, nam je veselje večno dostopno. Tudi orkani ne morejo popolnoma prikriti sončne svetlobe; tako tudi Velika nevihta našega časa - ali osebne nevihte našega vsakdana - ne morejo popolnoma ugasniti gorečega sonca radosti.
Kakor pa je potrebno letalo, da se dvigne nad nevihtnimi oblaki, da bi spet našlo sonce, tako tudi iskanje resničnega veselja zahteva, da se dvignemo nad časovno na večno kraljestvo. Kot je zapisal sv. Pavel:
Če ste bili potem vstali s Kristusom, poiščite tisto zgoraj, kjer Kristus sedi na Božji desnici. Pomislite na tisto zgoraj, ne na tisto, kar je na zemlji. (Kol 3: 1-2)
PET KLJUČEV ZA PRAVO VESELJE
Obstaja pet ključnih načinov, kako najti, ostati v sebi in si povrniti pristno krščansko radost. In naučijo se jih v Marijini šoli, v veselih skrivnostih svetega rožnega venca.
I. Oznanjenje
Tako kot živalsko in rastlinsko kraljestvo ne more uspevati, če ne spoštuje naravnih zakonov, tako tudi ljudje ne morejo uspevati v veselju, če ne pridemo v soglasje z Božjo sveto voljo. Čeprav je bila Marijina vso prihodnost nenadoma obrnjena na glavo z napovedjo, da bo nosila Odrešenika, je njen »fiat«In poslušnost Božji suvereni Volji je postala vir veselja.
Glej, jaz sem Gospodova služkinja. Naj mi bo storjeno po vaši besedi. (Luka 1:38)
Nobeno človeško bitje ne bo nikoli našlo pravega veselja, če bo v vojni z »zakonom ljubezni«. Kajti če smo ustvarjeni po Božji podobi in »Bog je ljubezen«, bomo šele z življenjem v skladu s svojo resnično naravo prenehali z vojno proti svoji vesti - ki ji rečemo greh - in odkrili veselje do življenja v Božanski volji.
Srečni so tisti, ki se držijo mojih poti. (Preg 8:32)
Kadar se naše notranje življenje ujame v lastne interese in skrbi, ni več prostora za druge, ni prostora za revne. Božjega glasu ni več slišati, tihega veselja njegove ljubezni ni več čutiti in želja po dobrem pojenja. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, "Evangelijska radost", n. 2.
Pokajte se in verjemite dobri novici, da začnete živeti v veselju.
II. Obisk
Tako kot bo ogenj brez kisika kmalu ugasnil, bo tudi veselje kmalu izgubilo svetlobo in toplino, ko se bomo zaprli pred drugimi. Marija se kljub večmesečni nosečnosti odpravi služiti sestrični Elizabeti. Ljubezen in navzočnost Blažene matere, ki sta tesno združeni z ljubeznijo njenega Sina, postane vir radosti za druge ravno zato, ker se jim da na voljo. Dobrodelnost je torej velik veter Duha, ki spodbuja veselje in ga ohranja kot živahen plamen, v katerem se lahko drugi pogrejejo v njegovi toplini.
Kajti v trenutku, ko je zvok vašega pozdrava prišel do mojih ušes, je dojenček v moji maternici poskočil od veselja ... Moja duša oznanjuje Gospodovo veličino; moj duh se veseli Boga, mojega odrešenika. (Luka 1:44, 46-47)
To je moja zapoved: ljubite se med seboj, kot vas ljubim ... To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in vaše veselje popolno. (Janez 15: 12,11)
Življenje raste tako, da ga podarjamo, in slabi osamljeno in udobno. Najbolj uživajo v življenju tisti, ki pustijo varnost na obali in se navdušijo nad poslanstvom sporočanja življenja drugim. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, "Radost evangelija", n. 10.
Ljubite druge, da povečate vaše in veselje drugih.
III. Jaslice
Resnično krščansko veselje najdemo ne le v ljubezni do drugih, predvsem pa v tem, da drugim sporočamo, kdo-je-ljubezen. Kako lahko tisti, ki je našel pristno veselje, vira tega veselja ne deli z drugimi? Darilo utelešenega Gospoda ni bilo samo Marijino; dala naj bi ga svetu in s tem povečala lastno veselje.
Naj te ne bo strah; kajti glej, oznanjam vam dobro novico o velikem veselju, ki bo za vse ljudi. Danes se je v Davidovem mestu rodil odrešenik za vas, ki ste Mesija in Gospod. (Luka 2: 10-11)
Ko Cerkev pokliče kristjane, da prevzamejo nalogo evangelizacije, preprosto opozori na vir pristne osebne izpolnitve. Kajti »tu odkrivamo globok zakon resničnosti: da je življenje doseženo in zori v takšni meri, da je ponujeno, da bi lahko življenje dalo drugim. To zagotovo pomeni poslanstvo. « —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, "Radost evangelija", n. 10.
Deliti evangelij z drugimi je naša prednost in veselje.
IV. Predstavitev v templju
Trpljenje se morda zdi antiteza veselju - vendar le, če ne razumemo njegove odrešilne moči. "Zaradi veselja, ki je bilo pred njim, je prestal križ." [1]Heb 12: 2 Trpljenje lahko v nas usmrti vse, kar ovira resnično veselje - torej vse, kar nas preprečuje poslušnosti, ljubezni in služenja drugim. Simeon, čeprav se je popolnoma zavedal "oblakov protislovja", ki naj bi zakrivali Mesijevo poslanstvo, je svoje oči uprl v njih v Vstajenje.
... kajti moje oči so videle vaše odrešenje, ki ste ga pripravili pred vsemi ljudstvi, luč za razodetje poganom ... (Luka 2: 30-32)
Seveda se zavedam, da se veselje ne izraža ves čas v življenju, zlasti v trenutkih velikih težav. Veselje se prilagaja in spreminja, vendar vedno zdrži, tudi kot utrip svetlobe, rojen iz naše osebne gotovosti, da smo, ko je vse rečeno in narejeno, neskončno ljubljeni. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, "Radost evangelija", n. 6.
Pogled v Jezusa in v večnost nam daje trajno veselje, saj vemo, da »trpljenje tega časa ni nič v primerjavi s slavo, ki se nam mora razodeti«. [2]Rom 8: 18
V. Iskanje Jezusa v templju
Šibki smo in nagnjeni k grehu, izgubljanju tolažilnega veselja do občestva z našim Gospodom. Toda veselje se povrne, ko kljub svojemu grehu spet iščemo Jezusa; iščemo ga »v hiši njegovega očeta«. Odrešenik tam v spovednici čaka, da bo ponižnim in skrušenim srcem izrekel odpuščanje ... in jim povrnil veselje.
Ker imamo torej velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina ..., samozavestno pristopimo k prestolu milosti, da prejmemo usmiljenje in poiščemo milost za pravočasno pomoč. (Heb 4:14, 16)
… »Nihče ni izključen iz radosti, ki jo prinaša Gospod« ... kadar koli stopimo k Jezusu, spoznamo, da je že tam in nas čaka z odprtimi rokami. Zdaj je čas, da rečem Jezusu: »Gospod, pustil sem se prevarati; na tisoče načinov sem se izognil vaši ljubezni, vendar sem spet tu, da obnovim svojo zavezo z vami. Rabim te. Reši me še enkrat, Gospod, vzemi me še enkrat v svoj odrešitveni objem. " Kako dober je občutek, ko se k njemu vrnemo, kadar smo izgubljeni! Naj še enkrat povem to: Bog se nam ne utrudi odpuščati; mi smo tisti, ki se utrudimo iskati njegovo usmiljenje. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, "Radost evangelija", n. 3.
Veselje se povrne z usmiljenjem in odpuščanjem Odrešenika, ki nikoli ne zavrne pokesanega grešnika.
Veselite se vedno v Gospodu.
Še enkrat bom rekel: veselite se! (Fil 4: 4)
POVEZANO BRANJE
Pazi: Jezusova radost
Hvala za podporo tej polnočasni strežbi.
Vaša donacija je zelo cenjena.
