Peta radostna skrivnost: Najdba v templju, avtor Michael D. O'Brien.
LAST teden je sveti oče poslal na svet 29 na novo posvečenih duhovnikov in jih prosil, naj »oznanjujejo in pričajo v veselje«. Ja! Vsi moramo še naprej pričati drugim o veselju, ko poznamo Jezusa.
Toda mnogi kristjani niti ne občutijo veselja, kaj šele, da bi to pričali. Pravzaprav so mnogi polni stresa, tesnobe, strahu in občutka zapuščenosti, ko se tempo življenja pospešuje, življenjski stroški naraščajo in gledajo, kako se okoli njih odvijajo naslovi novic. “Kako, "Nekateri vprašajo," ali lahko veselo? "
PARALIZIRANO S STRAHOM
Uvedel sem lastno kategorijo, imenovano "Ohromljen zaradi strahu«V stranski vrstici. Razlog je v tem, da čeprav na svetu obstajajo znaki upanja, nam resničnost sporoča, da narašča nevihta teme in zla z grmenjem Preganjanje začetek stolpa. Kot evangelist in oče osmih otrok se moram včasih spoprijeti s svojimi občutki, saj svoboda govora in resnična morala še naprej izginjata. Ampak kako?
Prva stvar je, da se zavedam, da veselja, o katerem govorim, ni mogoče ustvariti po svoji volji ali pričarati. To je mir in veselje, ki prihaja iz drugega področja:
Mir vam zapuščam; svoj mir ti dam. Tega ne dam jaz, kot ga daje svet. Ne dovolite, da bi vas srce skrbelo ali se balo. (Janez 14:27)
Ne morem ustvariti več veselja in miru kot srčnega utripa. Moje srce samo po sebi črpa kri. Vendar jaz lahko odločite se, da nehate dihati, neham jesti ali tragično, da se vržem s pečine, in moje srce bo začelo omajati in celo odpovedovati.
Tri stvari moramo storiti, da lahko naša duhovna srca v naše življenje vpihujejo nadnaravni mir in veselje - milosti, ki lahko zdržijo tudi v največjih nevihtah.
MOLITVA
Molitev je naša sapa. Če neham moliti, preneham dihati in moje duhovno srce začne umirati.
Molitev je življenje novega srca. -Katekizem katoliške cerkve, št.2697
Ste že kdaj izgubili sapo ali začutili, kako vam srce poskoči? Občutek je takojšnja panika in strah. Kristjan, ki ne moli, je tisti, ki je podvržen strahu. Njegove misli so bolj usmerjene v svet kot zgoraj, v oprijemljivo in ne v nadnaravno. Namesto da bi iskal kraljestvo, začne iskati materialno - tiste stvari, ki ustvarjajo začasni in lažni mir in veselje (nestrpno jih išče, nato pa si želi, da bi jih izgubil, ko bodo v njegovi lasti).
Poslušno srce je povezano z trto, ki je Kristus. Z molitvijo, sok Svetega Duha začne teči in jaz, veja, začnem doživljati sad miru in veselja, ki ga daje samo Kristus.
Kdor ostane v meni in jaz v njem, bo obrodila veliko sadov, saj brez mene ne morete storiti ničesar. (Janez 15: 5)
Pogoj za prejemanje teh milosti v molitvi pa sta ponižnost in zaupanje. Kajti Božje kraljestvo je dano samo »otrokom«: tistim, ki se Bogu predajo v svojih preizkušnjah in slabostih, zaupajo v njegovo usmiljenje in so povsem odvisni od časa njegovih rešitev.
SAKRAMENTALNO ŽIVLJENJE: “KRUH MOČNEGA”
Drug način, kako začne duhovno srce odpovedovati, je, da ne »jemo« - tako da se odrežemo zakramentu svete evharistije ali pa se ne pripravimo pravilno na sprejem Gospodovega telesa in krvi.
Ob prejemu svetega obhajila z razdeljenim srcem je rekel sveti Favstini:
… Če je še kdo v takem srcu, tega ne prenesem in hitro zapustim to srce, vzamem s seboj vse darove in milosti, ki sem jih pripravil za dušo. In duša sploh ne opazi mojega odhoda. Čez nekaj časa bosta [duši] v oči prišli notranja praznina in nezadovoljstvo. -Dnevnik svete Faustine, n. 1638.
Vaše srce je kot skleda. Če pristopite k evharistiji s srcem, obrnjenim navzgor, odprtim in pripravljenim na sprejem, ga bo Jezus napolnil s številnimi milostmi. Če pa ne verjamete, da je tam ali da vas skrbijo druge stvari, je tako, kot da je vaše srce obrnjeno na glavo ... in vsi blagoslovi, ki bi vam jih dal, se odvalijo iz srca kot voda z na glavo obrnjene sklede.
Če je duša potopljena v resen in neodpuščen greh, so lahko učinki sprejema Jezusa v tem stanju bolj uničujoči kot zgolj izguba miru:
Oseba naj se pregleda in tako poje kruh in popije skodelico. Za vsakogar, ki jedo in pije, ne da bi razločil telo, je in pije sodbo o sebi. Zato so mnogi med vami bolni in nemočni, precejšnje število pa jih umira. (1. Kor. 11:27)
Preučiti se pomeni tudi odpustiti tistim, ki so nas ranili. Če ne odpustite drugim, pravi Jezus, tudi vam ne bo odpuščeno (Mat. 6:15).
Mnogi katoličani, ki jih poznam, lahko pričajo o neverjetnem miru, ki jim napolni dušo po prejemu svete evharistije ali preživljanju časa z Jezusom v klanjanju. Zato so duše, kot je služabnica božja, Catherine Doherty, ki bi rekle: "Živim od maše do maše!"
Sveto obhajilo mi zagotavlja, da bom zmagal; in tako je tudi. Bojim se dneva, ko ne prejemem svetega obhajila. Ta kruh močnih mi daje vso moč, ki jo potrebujem za nadaljevanje svojega poslanstva, in pogum, da storim vse, kar Gospod zahteva od mene. Pogum in moč, ki sta v meni, nista moja, ampak On, ki živi v meni - to je evharistija. -Dnevnik svete Faustine, n. 91 (preverite 1037)
VESELI ČLOVEK
Srečen človek, ki mu vest ne očita, ki ni izgubil upanja. —Sirah 14: 2
Greh je podoben povzročitvi duhovnega srčnega napada. Smrtni greh je kot skok s pečine in v duhovno življenje prinaša smrt.
napisal sem drugje o neverjetnih milostih, ki nam jih Bog daje v zakramentalni spovedi. K njemu se vrne Očetov objem in poljub izgubljenega sina ali hčere. pogost Izpoved je protistrup za strah, kajti »strah je povezan s kaznovanjem« (1. Jn 4). Priporočal je papež Janez Pavel II. In sv. Pio Tedenski izpoved.
Jezus je zahteven, ker želi našo srečo. —PAPEJ Janez Pavel II
DO NEPREMIČNEGA
Spodbudna beseda tistim, ki se borijo s skrupuloznostjo: pogoste spovedi ne bi smeli šteti za potrebo po popolnosti v vsakem trenutku. Si res lahko popoln? Ti boš ne bodi popoln, dokler ne boš v nebesih, in samo Bog te lahko tako naredi. Namesto tega je podan zakrament pomiritve, da ozdravi rane greha in vam pomaga rastejo v popolnosti. Ljubljeni ste, tudi če grešite! Ker pa vas ima rad, vam želi pomagati pri premagovanju in uničenju moči greha v vašem življenju.
Naj vaša nepopolnost ne bo vzrok za malodušje. Namesto tega je to priložnost, da postanemo manjši in manjši, vedno bolj podobni otroku, ki je odvisen od Boga: »Blagor revnim«. Sveto pismo pravi, da ne povzdiguje popolnega, ampak ponižnega. Poleg tega vas ti lažnivi grehi, s katerimi se borite, ne ločujejo od Kristusa.
Venialni greh grešniku ne odvzame posvečujoče milosti, prijateljstva z Bogom, dobrodelnosti in posledično večne sreče. -Katekizem katoliške cerkve, n. 1863.
Zaupajte torej v njegovo ljubezen in notranje veselje in mir bosta vaša, ne da bi morali vsakič, ko storite hudobni greh, teči v spovednico (glej št. 1458 v Katekizmu.) Bolj ga rani vaše nezaupanje v njegovo usmiljenje kot po vaši šibkosti. S tem sprejetjem vaše slabotnosti in Njegova usmiljenost, ki daje a pričevanje. In po besedi vašega pričevanja je Satan premagan (glej Raz. 12:11).
PRAVO POKAJANJE
Srečen človek, ki mu vest ne očita. Za vernika Nove zaveze ta sreča ne pripada nujno samo meni, ker na svoji vesti nisem našel nobenega greha. Namesto tega pomeni, da lahko, ko grešim, zaupam, da me Jezus ne obsoja (Janez 3:17; 8:11) in da mi je po njem lahko odpuščeno in začni znova.
To ne pomeni, da imamo dovoljenje, da gremo naprej! Prava sreča je v kesanje kar pomeni ne le izpovedovanje greha, temveč tudi izvajanje vsega, kar nam je naročil Kristus.
Otročiči, ljubimo v resnici in resnici in ne zgolj o tem. Na ta način vemo, da smo predani resnici in smo v miru pred njim ... (1. Jn 3-18)
Da, božja volja je naša hrana, dolžnost trenutka naš mir. Bi radi bili veseli?
Če boste spoštovali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni ... To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in vaše veselje popolno. (Janez 15: 10–11)
Človek ne more doseči tiste resnične sreče, po kateri hrepeni z vso močjo svojega duha, razen če upošteva zakone, ki jih je Najvišji Bog vtisnil v svojo naravo. —PAPEJ PAVLE VI, Humanae Vitae, Enciklika, n. 31; 25. julij 1968
PRIHODNA RAZKRIVA VESELJA
Plod Svetega Duha je »ljubezen, veselje, mir ...« (Gal 5). V Prihajajo binkošti, za tiste duše, ki so čakale z Marijo v zgornji sobi molitve in kesanja, bodo eksplozija milosti v njihovih dušah. Za tiste, ki se bojijo preganjanja in prihajajočih preizkušenj, ki se zdijo neizbežne, sem prepričan, da se bodo ti strahovi raztopili v ognju Svetega Duha. Tisti, ki si pripravljajo dušo zdaj v molitvi bodo zakramenti in dejanja ljubezni doživeli množenje milosti, ki so jih že deležni. Veselje, ljubezen, mir in moč, ki jih bo Bog vlil v njihova srca, bodo več kot osvojili njihove sovražnike.
Kjer je Kristus oznanjen z močjo Svetega Duha in je sprejet z odprto dušo, družba, čeprav je polna težav, postane "mesto veselja". - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Homilija med posvečenjem 29 duhovnikov; Vatikan, 29. april 2008; Tiskovna agencija ZENIT
Upanje ne razočara, ker se je Božja ljubezen prelila v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil podarjen. (Rim 5: 5)
Ko bo ljubezen v celoti pregnala strah in se bo strah spremenil v ljubezen, bo enotnost, ki nam jo je prinesel naš Odrešenik, popolnoma uresničena ... —St. Gregory Nyski, škof, Homilija o pesmi pesmi; Liturgija ur, Letnik II, str. 957
Prvič objavljeno 7. maja 2008
NADALJNJE BRANJE:
