O ljubezni

Tako ostajajo vera, upanje, ljubezen, ti trije;
toda največja med njimi je ljubezen. (1. Korinčanom 13:13)

VERA je ključ, ki odklene vrata upanja, ki se odpre ljubezni.

Morda se sliši kot Hallmarkova voščilnica, vendar je to dejansko razlog, da je krščanstvo preživelo že 2000 let. Katoliška cerkev nadaljuje, ne zato, ker je bila skozi stoletja dobro založena s pametnimi teologi ali varčnimi upravitelji, ampak svetniki, ki so "Okusiti in videti dobroto Gospodovo." ^[1]Ps 34: 9 Resnična vera, upanje in ljubezen so razlog, da so milijoni kristjanov umrli z brutalnim mučeništvom ali se odrekli slavi, bogastvu in moči. Skozi te teološke vrline so naleteli na nekoga, ki je večji od življenja, ker je bil življenje samo; Nekdo, ki jih je bil sposoben ozdraviti, dostaviti in osvoboditi na način, ki ga nobena stvar ali nihče drug ni mogel. Niso se izgubili; nasprotno, znašli so se obnovljeni po Božji podobi, v kateri so bili ustvarjeni.

Da je bil nekdo Jezus.

RESNIČNA LJUBEZEN NE more biti tiha

Zgodnji kristjani so pričevali:

Nemogoče je, da ne bi govorili o tem, kar smo videli in slišali. (Apd. 4:20)

Obstaja nešteto pričevanj iz prvih časov Cerkve, ki govorijo o dušah - naj gre za poslovneže, zdravnike, odvetnike, filozofe, hišne žene ali trgovce -, ki so naleteli na izjemno brezpogojno ljubezen do Boga. Preoblikovalo jih je. Topilo je njihovo grenkobo, zlomljenost, jezo, sovraštvo ali brezup; osvobodilo jih je odvisnosti, navezanosti in zlih duhov. Ob tako ogromnih dokazih o Bogu, o njegovi prisotnosti in moči so vdal v ljubezen. Predali so se njegovi volji. In kot taki se jim je zdelo nemogoče, da ne bi govorili o tem, kar so videli in slišali.

PRAVI LJUBEZEN PREOBLIKUJE

Tudi to je moja zgodba. Pred desetletji sem bil zasvojen z nečistočami. Udeležila sem se molitvenega shoda, kjer sem se počutila, kot da sem najslabša oseba v življenju. Bila sem polna sramu in žalosti, prepričana, da me Bog prezira. Ko so delili liste pesmi, se mi je zdelo kaj drugega kot petje. Sem pa imel vero ... četudi je bilo veliko gorčično seme, četudi je bilo pokrito z gnojem (toda ali gnoj ni najboljše gnojilo?). Začel sem peti, in ko sem to storil, je po mojem telesu začela teči moč, kot da bi me udaril električni udar, vendar brez bolečin. In potem sem začutil, kako me ta izjemna Ljubezen napolnjuje. Ko sem tisto noč odšel ven, je bila moč, ki me je imela poželenje, prekinjena. Napolnilo me je tako upanje. Poleg tega, kako ne bi mogel deliti ljubezni, ki sem jo pravkar doživel?

Ateisti radi mislijo, da ubogi mali ljudje, kot sem jaz, proizvajajo te občutke. Toda v resnici je bil edini "občutek", ki sem si ga pričaral v prejšnjem trenutku, sovraštvo do sebe in občutek, da me Bog ne želi in bo nikoli se mi pokaže. Vera je ključ, ki odklene vrata upanja, ki se odpre ljubezni.

Toda v krščanstvu ne gre za občutke. Gre za pretvorbo padlega stvarstva v novo nebo in novo zemljo v sodelovanju s Svetim Duhom. In tako gresta Ljubezen in Resnica z roko v roki. Resnica nas osvobaja - svobodno ljubiti, kajti za to smo bili ustvarjeni. Jezus je razodel ljubezen do tega, da svoje življenje položi drugemu. Pravzaprav je bila ljubezen, ki sem jo doživel tisti dan, mogoča le zato, ker se je Jezus pred 2000 leti odločil, da bo dal svoje življenje, da bi poiskal izgubljene in shranjevanje njim. In tako se je tedaj obrnil name, tako kot zdaj vas, in rekel:

Dajem vam novo zapoved: ljubite se med seboj. Kakor sem vas ljubil, tudi vi bi se morali ljubiti drug drugega. Tako bodo vsi vedeli, da ste moji učenci, če imate ljubezen drug do drugega. (Janez 13: 34–35)

Kristusov učenec mora ne samo ohraniti vero in živeti na njej, temveč jo tudi izpovedovati, samozavestno pričevati o njej in jo širiti ... -Katekizem katoliške cerkve, n 1816

RESNIČNA LJUBEZEN SE PRENESE

Danes je svet postal kot ladja z zlomljenim kompasom na nevihtnem morju. Ljudje to čutijo; kako se to dogaja, lahko vidimo v novicah; gledamo Kristusov strašljiv opis "končnih časov", ki se odvija pred nami: "Zaradi vse večjega števila zločinov se bo ljubezen mnogih ohladila."^[2]Matt 24: 12 Kot tak se je celoten moralni red postavil na glavo. Smrt je zdaj življenje, življenje je smrt; dobro je zlo, zlo je dobro. Kaj nas lahko začne obračati? Kaj lahko reši svet, da bi se nepremišljeno uletel v jato samouničenja?

Ljubezen. Ker Bog je ljubezen. Svet ni več sposoben slišati, kako Cerkev pridiga svoje moralne zapovedi, delno tudi zato, ker smo to izgubili skozi desetletja škandala in posvetnosti. Ampak kakšen svet lahko slišati in »okusiti in videti« je pristna ljubezen, »krščanska« ljubezen - ker Bog je ljubezen - in "Ljubezen nikoli ne odpove." ^[3]1 Cor 13: 8

Pokojni Thomas Merton je napisal močan uvod v zaporniške spise Fr. Alfred Delp, duhovnik, ki so ga ujeli ujetniki. Tako njegovi zapisi kot Mertonov uvod so pomembnejši kot kdaj koli prej:

Tisti, ki učijo vero in oznanjujejo resnice vere nevernemu svetu, se morda bolj ukvarjajo s tem, da se izkažejo prav, kot pa z resničnim odkrivanjem in potešitvijo duhovne lakote tistih, s katerimi govorijo. Spet smo preveč pripravljeni domnevati, da bolje kot nevernik vemo, kaj ga boli. Vzamemo za samoumevno, da je edini odgovor, ki ga potrebuje, vsebovan v formulah, ki so nam tako znane, da jih izgovarjamo brez razmišljanja. Ne zavedamo se, da ne posluša besed, ampak dokaze misli in ljubezni za besedami. Toda če nas pridige takoj ne pretvorijo, se tolažimo z mislijo, da je to posledica njegove temeljne perverznosti. —Od Alfred Delp, SJ, Zaporniški zapisi, (Orbis Books), str. xxx (poudarek moj)

Zato je bil papež Frančišek (ne glede na kakršne koli zmedene vidike njegovega pontifikata) preroški, ko je Cerkev pozval, naj postane »poljska bolnišnica«. Najprej svet potrebuje
ljubezen, ki ustavi krvavitev naših ran, ki so posledica brezbožne kulture - in potem lahko dajemo zdravila resnice.

Pastoralna služba Cerkve ne more biti obsedena s prenosom ločene množice naukov, ki jih je treba vztrajno vsiljevati. Razglasitev v misijonarskem slogu se osredotoča na najnujnejše, na nujne stvari: to je tudi tisto, kar bolj očara in pritegne, zaradi česar srce zažge, tako kot za učence v Emausu. Najti moramo novo ravnovesje; v nasprotnem primeru bo celo moralna zgradba Cerkve verjetno padla kot hiša iz kart in izgubila svežino in dišavo evangelija. Predlog evangelija mora biti bolj preprost, globok, sijoč. Izhaja iz tega predloga da potem tečejo moralne posledice. —POPE FRANCIS, 30. septembra 2013; americamagazine.org

No, trenutno gledamo, kako Cerkev začne padati kot hiška iz kart. Kristusovo telo je treba očistiti, ko ne izvira več iz pristne vere, upanja in ljubezni - zlasti ljubezni -, ki prihaja iz glave. Farizeji so dobro držali zakona do konca in poskrbeli, da so ga vsi živeli ... vendar so bili brez ljubezni.

Če imam dar prerokovanja in razumem vse skrivnosti in vsa znanja; če imam vso vero, da premikam gore, vendar nimam ljubezni, sem nič. (1 Kor 13: 2)

V pronicljivi mešanici psihologije in evangeliziranja ravnateljev je papež Frančišek danes na svetovnem dnevu mladih razložil, kako lahko kot kristjani privabljamo druge k Kristusu, tako da odražamo svoje lastne srečanje z Bogom, ki ne zapusti niti največjega grešnika.

Veselje in upanje vsakega kristjana - vseh nas in tudi papeža - izhaja iz tega, da je izkusil takšen Božji pristop, ki nas pogleda in reče: »Ti si del moje družine in ne morem te izpustiti na mrazu ; Na poti te ne morem izgubiti; Tukaj sem na vaši strani «... Z jedjo z davkarji in grešniki… Jezus razbije miselnost, ki ločuje, izključuje, izolira in lažno ločuje» dobre in slabe «. Tega ne počne z odlokom ali preprosto z dobrimi nameni ali s parolami ali sentimentalnostjo. To počne tako, da ustvarja odnose, ki omogočajo nove procese; vlaganje in praznovanje vseh možnih korakov naprej. —PAPE FRANJO, spokorna liturgija in spoved v Centru za pridržanje mladoletnikov v Panami; 25. januar 2019, Zenit.org

Brezpogojna ljubezen. Ljudje morajo vedeti, da so ljubljeni preprosto zato, ker obstajajo. To pa jim odpira možnost, da jih ima Bog, ki jih ljubi. In to jim nato odpira to Resnica to jih bo osvobodilo. Na ta način skozi gradnjo odnosi z zlomljenimi in prijateljstva z padlimi, lahko Jezusa ponovno prisostvujemo in z njegovo pomočjo postavimo druge na pot vere, upanja in ljubezni.

In največja med njimi je ljubezen.

EPILOG

Ko sem ravno končeval s pisanjem, mi je nekdo poslal sporočilo, ki prihaja iz Medžugorja 25. v mesecu, domnevno od Gospe. Če ne drugače, bi moral biti močna potrditev tega, kar sem napisal ta teden:

Dragi otroci! Danes vas kot mati kličem k spreobrnjenju. Ta čas je za vas, otročiči, čas tišine in molitve. Zato lahko v toplini svojega srca zrno upam, in vera rastejo in vi, otročiči, boste iz dneva v dan čutili potrebo po več molitvi. Vaše življenje bo postalo urejeno in odgovorno. Otročiči, razumeli boste, da greste sem, na zemljo, in čutili boste potrebo po tem, da ste bližje Bogu in ljubezen priča boste izkušnji svojega srečanja z Bogom, ki jo boste delili z drugimi. Sem z vami in molim za vas, vendar ne morem brez vašega "da". Hvala, ker ste se odzvali mojemu klicu. — 25. januar 2019

POVEZANO BRANJE

Na vero

Na upanju