MOLITVA je povabilo k osebnemu odnosu z Bogom. Pravzaprav,
... molitev is živi odnos Božjih otrok z njihovim Očetom ... -Katekizem katoliške cerkve (CCC), št.2565
Toda tu moramo biti previdni, da na svojo odrešitev ne začnemo gledati zgolj kot na osebno stvar. Obstaja tudi skušnjava pobegniti s sveta (contemptus mundi), ki se skrivajo, dokler nevihta ne mine, medtem ko drugi propadejo zaradi pomanjkanja luči, ki bi jih vodila v njihovi temi. Ravno ti individualistični pogledi prevladujejo v sodobnem krščanstvu, tudi v gorečih katoliških krogih, in so pripeljali svetega očeta, da ga je obravnaval v svoji zadnji enciklici:
Kako bi se lahko razvila ideja, da je Jezusovo sporočilo ozko individualistično in je namenjeno samo vsakemu posamezniku? Kako smo prišli do te razlage »odrešenja duše« kot bega pred odgovornostjo za celoto in kako smo krščanski projekt pojmovali kot sebično iskanje rešitve, ki zavrača idejo služenja drugim? - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Spe Salvi (shranjeno v upanju), n. 16.
VELIKA UPANJA
V današnjem času so me pogosto vodili k temu, da sem dogodke in prihodnje dogodke označil za "odlične". Na primer »Veliko mreženje" ali "Velika preizkušnja"Obstaja tudi tisto, kar sveti oče imenuje" veliko upanje. "In prav to je glavna poklicanost vsakega od nas, ki nosi naslov" kristjan ":
Upanje v krščanskem smislu je vedno upanje tudi za druge. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Spe Salvi (shranjeno v upanju), n. 34.
Toda kako lahko delimo to upanje, če ga ne posedujemo sami ali ga vsaj uresničimo? In zato je nujno, da mi molite. Kajti v molitvi so se naša srca vedno bolj polnila vera. In ...
Vera je snov upanja ... besede "vera" in "upanje" se zdijo zamenljive. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Spe Salvi (shranjeno v upanju), n. 10.
Ali vidite, kam grem z vsem tem? Brez upam, v prihajajoči temi bo obup. To upanje je v vas, to Kristusova luč goreče kot bakla na pobočju hriba, ki bo obupne duše pripeljalo na vašo stran, kamor jih boste lahko usmerili k Jezusu, upanju na zveličanje. Vendar morate imeti to upanje. In ne izhaja iz preprostega vedenja, da živimo v časih dramatičnih sprememb, temveč iz vedenja Njega kdo je avtor sprememb.
Vedno bodite pripravljeni razložiti vsakogar, ki vas prosi za razlog za vaše upanje. (1. Pet 3:15)
Čeprav ta pripravljenost zagotovo pomeni, da smo psihično pripravljeni govoriti "v sezoni ali zunaj", moramo imeti tudi kaj povedati! In kako lahko nekaj poveš, če ne veš, kaj govoriš? Če poznamo to upanje, pomeni naleteti na To. In nadaljevati srečanje To se imenuje molitev.
Pogosto, zlasti ob preizkušnjah in duhovni suhosti, morda ne občutek kot da imate vero ali celo upanje. Toda tu se skriva izkrivljanje tega, kaj pomeni "imeti vero". Morda so na to predstavo vplivale evangeličanske sekte, ki Pismo zasukajo po svojem okusu - "poimenujte ga in si ga omislite", teologija, v kateri je treba delati v smeri "vere" in s tem prejeti vse, kar si želi. To ne pomeni imeti vero.
SNOV
V tem, kar je monumentalno pojasnilo napačno razloženega Svetega pisma, sveti oče pojasnjuje naslednji odlomek iz Hebrejcem 11: 1:
Vera je snov (hipostaza) upanih stvari; dokaz za stvari, ki se niso videle.
Ta beseda "hipostatis" naj bi bila s tem izrazom prevedena iz grščine v latinščino substantia ali "snov". To pomeni, da je treba to vero v nas razlagati kot objektivno resničnost - kot "snov" v nas:
... v nas so že prisotne stvari, ki jih upamo: celotno, resnično življenje. In ravno zato, ker je stvar sama že prisotna, tudi ta prisotnost prihodnjega ustvarja gotovost: ta »stvar«, ki mora priti, še ni vidna v zunanjem svetu (ne »pojavi se«), ampak zaradi dejstva da jo kot začetno in dinamično resničnost nosimo v sebi, določeno zaznavanje le-te je začelo obstajati že zdaj. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Spe Salvi (shranjeno v upanju), n. 7.
Martin Luther pa pojma ni razumel v tem objektivnem smislu, ampak subjektivno kot izraz notranjosti odnos. Ta razlaga se je prikradla v katoliške biblijske razlage, kjer je v sodobnih prevodih subjektivni izraz "obsodba" nadomestil objektivno besedo "dokaz". Vendar ni tako natančno: upam v Kristusa, ker že imam "dokaz" tega upanja, ne le prepričanje.
Ta vera in upanje sta duhovna "snov". To ni nekaj, česar si prizadevam z miselnimi argumenti ali pozitivnim razmišljanjem: to je dar Svetega Duha, podan v krstu:
Na nas je dal svoj pečat in nam v svoje srce dal svojega Duha kot jamstvo. (2. Kor 1:22)
Toda brez molitev, Če v svojo dušo potegnem sok Svetega Duha iz Kristusa Trte, lahko darilo zamegli vest ali se celo izgubi zaradi zavrnitve vere ali smrtnega greha. Z molitvijo - ki je občestvo ljubezni - se ta "snov" poveča, s tem pa tudi moje upanje:
Upanje nas ne razočara, ker se je Božja ljubezen vlila v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil podarjen. (Rim 5: 5)
Ta snov je "olje", s katerim si napolnimo svetilke. Ker pa je snov božanskega izvora, je ne morete pridobiti zgolj z voljo, kot da bi bil Bog vesoljni avtomat. Namesto tega, ko postanete otrok ponižnosti in iščete najprej Božje kraljestvo, predvsem z molitvijo in sveto evharistijo, se vam v srce močno vlije "olje veselja".
UPANJE ZA DRUGE
Torej vidite, krščanstvo je potovanje v nadnaravno,
ali bolje rečeno, nadnaravno potovanje v dušo: Kristus prihaja z Očetom v srce tistega, ki izpolnjuje njegovo voljo. Ko se to zgodi, nas Bog spremeni. Kako se ne morem spremeniti, ko si Bog naredi dom v meni in postanem tempelj Svetega Duha? Ampak kot sem napisal v Bodite razrešeni, ta milost ni poceni. Sprosti se z nenehnim izročanjem Bogu (vera). In milost (upanje) je dana ne samo nam, ampak tudi drugim:
Moliti ne pomeni stopiti izven zgodovine in se umakniti v svoj zasebni kotiček sreče. Ko pravilno molimo, se podvržemo procesu notranjega čiščenja, ki nas odpre Bogu in s tem tudi sočloveku ... Na ta način smo podvrženi tistim čiščenjem, s katerimi postanemo odprti Bogu in smo pripravljeni na služenje bližnjih ljudje. Postanemo sposobni velikega upanja in tako postanemo ministri upanja za druge. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Spe Salvi (shranjeno v upanju), n. 33., 34.
Z drugimi besedami, postanemo živi vodnjaki iz katerega lahko drugi pijejo življenje, ki je naše upanje. Moramo postati živi vodnjaki!
NADALJNJE BRANJE:
