Veliko pribežališče in varno pristanišče

 

Prvič objavljeno 20. marca 2011.

 

KDAJ Pišem okazni"Ali"božanska pravičnost, «Vedno se zgrozim, ker so ti izrazi tako pogosto napačno razumljeni. Zaradi lastne ranjenosti in s tem izkrivljenih pogledov na "pravičnost" svoje napačne predstave projiciramo na Boga. Pravico vidimo kot "hitting back" ali druge, ki dobijo "tisto, kar si zaslužijo." Toda tega, česar pogosto ne razumemo, je, da so "božje kazni", "Očetove kazni", zakoreninjene vedno, vedno, vedno, zaljubljen.

Kdor prihrani palico, sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, skrbi, da ga kara ... Kogar ima Gospod rad, disciplinira; biča vsakega sina, ki ga prizna. (Pregovori 13:24, Hebrejcem 12: 6) 

Da, morda si zaslužimo svoje "pravične puščave", kot pravijo. Toda ravno zaradi tega je Jezus prišel: dobesedno, da prevzame kazen, ki je dolžna človeštvu, nase, kar je lahko storil samo Bog.

Sam je v svojem telesu na križu nosil naše grehe, da smo brez greha živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste ozdravljeni. Kajti zašli ste kot ovce, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš. (1. Peter 2: 24-25)

O, Jezusova ljubezen do tebe je največja ljubezenska zgodba, kar sem jo kdaj povedal. Če ste resno zamočili svoje življenje, vas čaka, da vas ozdravi, da postane vaš pastir in varuh vaše duše. Zato evangelije imenujemo »dobra novica«.

Sveto pismo ne govori, da Bog ljubi, ampak da On is ljubezen. Je tista "snov" tistega, po čemer hrepeni vsako človeško srce. In ljubezen včasih morajo delujejo tako, da nas rešijo pred seboj. Ko torej govorimo o kazenh, ki prizadenejo zemljo, v resnici govorimo o njegovi Njegovi usmiljen pravice.

Nočem kaznovati bolečega človeštva, ampak želim ga ozdraviti in ga pritisniti k Mojemu usmiljenemu Srcu. Kazen uporabljam, kadar me sami prisilijo v to; Moja roka se nerada drži meča pravičnosti. Pred Dan pravičnosti pošiljam Dan usmiljenja.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1588

Za nekatere bo ta zagon k spokorjenju morda prišel šele sredi prihajajočih kazni, celo trenutke preden zadihajo (glej Usmiljenje v kaosu). Toda kakšna strašna tveganja tvegajo duše, da ostanejo zunaj morje greha kot to Veliki orkan v naših časih se približuje! Čas je za iskanje Res zavetje v tej prihajajoči nevihti. Še posebej govorim s teboj, ki se počutiš, kot da si prekleta in presegaš upanje.

Nisi, razen če si to želiš. 

Bog noče zatreti splavnikov, pornografov, prešuštnikov, pijancev, lažnivcev, klevetnikov in duš, ki so pojedene v ljubezni do sebe, bogastvu in pohlepu. Želi jih obrniti nazaj k svojemu Srcu. Želi, da vsi prepoznamo, da je on naš pravi pol. On, »Snov«, imenovana Ljubezen, je resnično hrepenenje naših src; Je resnično zatočišče in varno pristanišče v sedanji in prihajajoči nevihti, ki začne tresti svet ... in pozdravlja vsakega grešnika na obrazu zemlje, da najde tam zavetje. Se pravi, Njegov Mercy je naše zatočišče.

Plameni usmiljenja me gorijo - prosijo, da bi jih porabili; Še naprej jih želim izlivati ​​na duše; duše preprosto nočejo verjeti v Mojo dobroto.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 177

Pravzaprav, dragi bralec, nujno je prosjačenje da vstopimo v to zatočišče, preden bo prepozno.

Določen je dan pravičnosti, dan božjega gneva. Angeli se tresejo pred njo. Govorite z dušami o tem velikem usmiljenju, medtem ko je še čas za [podeljevanje] usmiljenja.  —Maj Božji sv. Faustini, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 635

 

PRIDI, O DOMBI GREŠNIK…

Do vas, ki verjamete, da je Bog usmiljen, vendar dvomite v njegovo dobroto in ljubezen jo, ^[1]glej Nisem vreden ki čutijo, da vas je pozabil in zapustil, pravi ...

… Gospod tolaži svoje ljudstvo in usmili svoje prizadete. A Sion je rekel: »GOSPOD me je zapustil; moj Lord me je pozabil. " Ali lahko mati pozabi svojega dojenčka, ne bo nežna do otroka v maternici? Tudi če bi pozabila, te ne bom nikoli pozabil. (Izaija 49: 13–15)

Zdaj gleda nate, tako kot na svoje apostole, ki so se bali in dvomili zaradi nevihtnih valov^[2]prim. Marko 4: 35-41 - čeprav je bil Jezus z njimi v čolnu - in pravi:

My otrok, vsi tvoji grehi niso ranili mojega Srca tako boleče, kot to počne tvoje sedanje pomanjkanje zaupanja, da bi po toliko prizadevanjih Moje ljubezni in usmiljenja še vedno dvomil v Mojo dobroto.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486

Mislite, da so vaši grehi ovira Bogu. Toda ravno zaradi tvojih grehov se mu hiti odpreti Srce.

Grešnik, ki v sebi čuti popolno prikrajšanost vsega svetega, čistega in slovesnega zaradi greha, grešnik, ki je v svojih očeh v popolni temi, ločen od upanja na zveličanje, od luči življenja in od občestvo svetnikov, je sam prijatelj, ki ga je Jezus povabil na večerjo, tisti, ki so ga prosili, da pride ven iz žive meje, tisti, ki je prosil, naj bo partner na njegovi poroki in božji dedič ... Kdor je reven, lačen, grešen, padel ali neveden je Kristusov gost. -Matthew Ubogi, Občestvo ljubezni, p.93

S priznanjem svojih napak^[3]prim Izpoved Passé? in zaupati v njegovo dobroto, ocean milosti vam postane na voljo. Ne, vaši grehi za Boga niso kamen spotike; so kamen spotike za vas, ko ne zaupate v njegovo usmiljenje.

Milosti Mojega usmiljenja so narisane samo z eno posodo in to je - zaupanje. Bolj ko duša zaupa, več bo prejela. Duše, ki brezmejno zaupajo, so mi v veliko tolažbo, ker vanje vlivam vse zaklade svojih milosti. Veselim se, da veliko prosijo, saj je moja želja dati veliko, zelo veliko. Po drugi strani pa sem žalostna, ko duše prosijo za malo, ko zožijo srce.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1578

Gospod posluša uboge in svojih služabnikov ne vrti v verige. (Psalm 69: 3)

 

PRIDI, O ZANESLJENI GREŠNIK ...

Tebi, ki si prizadevaš biti dober, pa vendar padeš in padeš in ga zatajuješ, kakor mu je zanikal Peter,^[4]glej Paralizirana duša On reče:

Ne potopite se v svojo bedo - še vedno ste prešibki, da bi o njej govorili -, ampak raje glejte Moje srce, napolnjeno z dobroto, in bodite prepojeni z Mojimi občutki.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486

Z enako milostjo in zaupanje Jezus vam je po tem, ko je zanikal, pokazal v Petru:

Otrok moj, vedi, da sta največja ovira za svetost malodušje in pretirana tesnoba. Ti vam bodo odvzeli sposobnost vadbe vrline. Vse skušnjave, združene skupaj, ne bi smele motiti vašega notranjega miru, niti za trenutek. Občutljivost in malodušje sta plod ljubezni do sebe. Ne smete se razočarati, ampak si prizadevajte, da Moja ljubezen zavlada namesto vaše ljubezni do sebe. Imej zaupanje, moj otrok. Ne popuščajte s srcem, ko prihajate do pomilostitve, saj sem vam vedno pripravljen odpustiti. Tako pogosto, kot prosite za to, poveličujete Moje usmiljenje.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1488

Joka,

Poglejte, kako majhni ste! Ponižajte se zaradi svoje šibkosti in nezmožnosti narediti veliko dobrega. Glej, ti si kot majhen otrok ... otrok, ki potrebuje svojega očeta. Torej, pridi k meni ...

Kar se mene tiče v moji revščini in bolečini, naj me tvoja pomoč, o Bog, dvigne. (Psalm 69: 3)

 

PRIDI, O STRAŠNI GREŠNIK ...

Za vas, ki čutite, da je vaša grešnost izčrpala božje usmiljenje,^[5]glej Čudež usmiljenja On reče…

Vzrok za vaše padce je v tem, da se preveč zanašate nase in premalo name. A naj vas to ne bo tako žalostilo. Imate opravka z Bogom usmiljenja, ki ga vaša beda ne more izčrpati. Ne pozabite, da nisem podelil le določenega števila pomilostitev.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1485

Tebi, ki se ga še bojiš približati spet z istimi grehi, enakimi slabostmi, odgovarja:

Imej zaupanje, moj otrok. Ne popuščajte s srcem, ko prihajate do pomilostitve, saj sem vam vedno pripravljen odpustiti. Tako pogosto, kot prosite za to, poveličujete Moje usmiljenje ... ne bojte se, ker niste sami. Vedno te podpiram, zato se nasloni na Mene, ko se boriš in se ničesar ne bojiš. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1488

To je tisti, ki ga odobravam: ponižen in zdrobljen človek, ki trepeta od moje besede. (Izaija 66: 2)

Moje Srce prekipeva od velike usmiljenosti za duše, še posebej za uboge grešnike. Ko bi le lahko razumeli, da sem zanje najboljši očet in da je zanje kri in voda tekla iz mojega srca kot iz vreče, prepolne usmiljenja. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 367

 

PRIHODI, O STREVI GREŠNIK

Tistemu, ki zaupa in kljub temu ne uspe, ki poskuša, a ne uspe, ki želi, a nikoli ne doseže, pravi:

Če ne boste uspeli izkoristiti priložnosti, ne izgubite miru, ampak se ponižajte globoko pred Menoj in se z velikim zaupanjem popolnoma potopite v Moje usmiljenje. Na ta način pridobite več, kot ste izgubili, ker se ponižni duši podeli več naklonjenosti, kot jo sama duša prosi ...  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1361

... srce skrušeno in ponižno, o Bog, ne boš se zavrtel. (Psalm 51:19)

Za vas, pravi, postanite še manjši - vedno bolj odvisni od njega v vsem ... ^[6]glej Rocky Heart; Devetnica opuščanja

Pridi torej z zaupanjem, da črpaš milosti s tega vodnjaka. Nikoli ne zavrnem skrušenega srca. Vaša beda je izginila v globinah moje usmiljenosti. Ne prepirajte se z mano glede vaše bednosti. V veselje mi boste, če mi boste predali vse svoje težave in žalosti. Nakopal vam bom zaklade svoje milosti. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1485

Brez stroškov, ki ste jih prejeli; brez stroškov, ki jih morate dati. (Matevž 10: 8)

 

PRIDI, O KORENI GREŠNIK ...

Slišim, kako Jezus sega po internetu, čez prepad med njim in vami danes, vi, katerih grehi so tako črni, da čutite, da vas Bog nikakor ne more želeti ... da je prepozno.^[7]glej Tistim v smrtnem grehu In pravi ...

… Med mano in vami je brezno brez dna, brezno, ki ločuje Stvarnika od bitja. Toda to brezno je napolnjeno z mojo usmiljenostjo.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1576

Kar se potem zdi nemogoča kršitev med vami in Bogom ^[8]glej Pismo žalosti je bil zdaj obnovljen s pomočjo Jezusova smrt in vstajenje. Preko tega mostu morate le prestopiti do njegovega Srca, čez most usmiljenja ...

O duša, potopljena v temo, ne obupaj. Vse še ni izgubljeno. Pridite in se zaupite svojemu Bogu, ki je ljubezen in usmiljenje ... Naj se nobena duša ne boji, da se mi približa, čeprav so njeni grehi tako škrlatni ... Ne morem kaznovati niti največjega grešnika, če se sklicuje na moje sočutje, ampak na nasprotno, opravičujem ga s svojim nedoumljivim in nedoumljivim usmiljenjem. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486, 699, 1146

Moje srce je prešerno, moje usmiljenje je vznemirjeno. Ne bom dal duha svoji plameni jeze ... (Ozej 11: 8-9)

Tebi, tako oslabljeni in utrjeni zaradi odvisnosti od greha, ^[9]glej Tiger v kletki On reče:

Ne boj se svojega Odrešenika, o grešna duša. Naredim prvi korak k vam, saj vem, da se sami ne morete dvigniti k meni. Otrok, ne beži pred svojim Očetom; bodite pripravljeni na odkrit pogovor s svojim Bogom usmiljenja, ki želi spregovoriti s pomilostljivimi besedami in razkošno prositi svojo milost nad vami. Kako drago mi je tvoja duša! Tvoje ime sem napisal na svojo roko; vrezan si kot globoka rana v Mojem Srcu.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1485

Glej, na dlani mojih sem te vklesal ... (Izaija 49:16)

Če bi se lahko v svojih umirajočih trenutkih na križu ob sebi obrnil na tatu in ga pozdravil v raj, ^[10]prim. Luka 23:42 ne bo Jezus, ki umrl tudi vi ne podelite enake usmiljenosti vam, ki vprašate? Kot dragi duhovnik, ki ga poznam, pogosto reče: »Dobri tat ukradel raj. Torej, ukradi ga! Jezus želi, da ukradete raj! " Kristus ni umrl za pravične, ampak ravno za grešnike, ja, tudi najbolj okorelega grešnika.

Največja beda duše me ne vznemiri z jezo; ampak moje srce je premaknjeno k njemu z velikim usmiljenjem.  —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1739

Naj torej besede dobrega tatu postanejo vaše:

Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. (Luka 23:42)

Na višavah prebivam in v svetosti ter s potrtimi in potrtimi v duhu. (Izaija 57:15)

 

VARNO PRESELJE

Kraj »zasidranja« za dušo je tisti, ki ga je Jezus skrbno vzpostavil v svoji Cerkvi. Po svojem vstajenju se je Jezus še enkrat sestal s svojimi apostoli, da bi ustvaril pravo pristanišče za duše:

Dahnil jim je in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha. Če komu odpustite grehe, so odpuščeni; če zadržite grehe katerega koli, se obdržijo. " (Janez 20: 22-23)

Tako je bil ustanovljen nov zakrament, imenovan »spoved«.

Zato si izpovedujte svoje grehe in molite drug za drugega, da boste ozdravljeni. (Jakob 5:16)

In priznamo svoje grehe edinim, ki imajo organ odpuščati, torej apostolom in njihovim naslednikom (škofom in duhovnikom, ki jim je ta oblast podeljena). In tukaj je čudovita Kristusova obljuba grešnikom:

Če bi bila duša kot razpadajoče truplo, tako da s človeškega vidika ne bi bilo [upanja] na obnovo in bi bilo vse že izgubljeno, pri Bogu ni tako. Čudež Božanske usmiljenosti v celoti obnovi to dušo. Oh, kako bedni so tisti, ki ne izkoristijo čudeža Božjega usmiljenja!  -Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1448

»… Tisti, ki pogosto hodijo k spovedi in to z željo po napredku«, bodo opazili korake, ki jih dosežejo v svojem duhovnem življenju. "Iluzija bi bila iskati svetost v skladu s poklicem, ki smo ga prejeli od Boga, ne da bi se pogosto udeležili tega zakramenta spreobrnjenja in sprave." —PAPEJ Janez Pavel II., Apostolska zaporna konferenca, 27. marec 2004; catholicculture.org

Kdo je torej izključen iz varnosti tega Velikega pristanišča med čiščenjem zemlje, ki mora priti?^[11]glej Veliko očiščenje Brez duše! Brez duše! ... brez duše- razen tisti, ki zavrne prejeti in zaupati v njegovo veliko usmiljenje in odpuščanje.

Ali ne morete zaznati vsega okoli sebe Velika nevihta v katero je človeštvo vstopilo?^[12]glej Si pripravljen? Kot zemlja se trese, ali ne vidite, da so sedanji pogoji malodušja, strahu, dvoma in trdosti je treba tudi stresti? Ali lahko vidite, da je vaše življenje kot travna trava, ki je danes tukaj, jutri pa jo ni več? Nato hitro vstopite v to varno zatočišče, Veliko zatočišče njegove usmiljenosti, kjer boste varni pred najnevarnejšimi valovi, ki bodo prišli v tej nevihti: cunami prevare^[13]glej Prihajajoča ponarejena ki bo pometel vse tiste, ki so se zaljubili v svet in njihov greh in ki bi raje častili svoje imetje in trebuh kot Bog, ki jih ljubi, tiste "Ki niso verjeli resnici, a so odobrili napačno ravnanje" (2. Tes. 2:12). Naj nič -nič- ta dan vas ustavim, da ne bi vpili iz srca: “Jezus, zaupam vate!"

Sonce se bo pred prihodom velikega in čudovitega dne Gospodovega spremenilo v temo in luna v kri. rešeni bodo vsi, ki kličejo Gospodovo ime.   (Deluje 2: 20-21)

 

POVEZANO BRANJE

Umetnost začetka znova

Tistim v smrtnem grehu