Papeži in novi svetovni red

 

THE zaključek serije o Novo poganstvo je precej streznitev. Lažni okoljevarstveni sistem, ki so ga na koncu organizirali in spodbujali Združeni narodi, vodi svet po vse bolj brezbožni "novi svetovni ureditvi". Zakaj torej, se sprašujete, papež Frančišek podpira ZN? Zakaj so drugi papeži ponavljali svoje cilje? Ali ne bi morala imeti Cerkev nič skupnega s to hitro nastajajočo globalizacijo?

 

NASTALI VIZIJI

Pravzaprav je bil Jezus »globalist«. Molil je, da bi narodi ...

... sliši moj glas in ena jata bo en pastir. (Janez 10:16)

Papež Leon XIII je izjavil, da je bil tudi to cilj naslednikov svetega Petra - cilj, ki ni usmerjen le v krščanski, temveč tudi v civilni red:

Med dolgim ​​pontifikatom smo poskušali in vztrajno izvajali dva glavna cilja: najprej, obnovo, tako pri vladarjih kot v narodih, načel krščanskega življenja v civilni in domači družbi, saj resničnega življenja ni za moške razen od Kristusa; in drugič, spodbujati združitev tistih, ki so odpadli od katoliške cerkve bodisi zaradi krivoverstva bodisi zaradi razkola, saj je nedvomno Kristusova volja, da se vsi združijo v eno čredo pod enim pastirjem. -Divinum Illud Munus, n. 10.

Prvi govor, ki ga je imel sv. Pij X. s prestola sv. Petra, je bil preroški glasnik neizbežnost te "obnove" z razglasitvijo tistega, kar je pred njo - Antikrist ali "Sin pogube", za katerega je dejal, "je morda že na svetu." Zaradi razširjenega nasilja se je "zdelo, kot da so spopadi univerzalni" in tako:

Želja po miru je zagotovo vgrajena v vsako dojko in ni nikogar, ki se ne bi goreče skliceval nanjo. Toda želeti mir brez Boga je nesmiselno, saj tja, kjer je Bog odsoten, leti tudi pravičnost in ko je pravica odvzeta, je zaman negovati upanje na mir. "Mir je delo pravičnosti" (Iz 22:17). -E Supreme, Oktober 4th, 1903

Tako je sveti Pij X. v 20. stoletje prinesel besedne zveze "pravičnost in mir" ali "mir in razvoj". Ta klic po božanski obnovi je postal toliko bolj nujen v njegovem naslednik, ko je desetletje pozneje izbruhnila prva svetovna vojna.

"In slišali bodo moj glas, in en pas in en pastir bodo ..." Naj Bog ... kmalu uresniči svojo prerokbo s pretvorbo te utrdljive vizije prihodnosti v sedanjo resničnost ... Papež, ne glede na to, kdo bo , bo vedno ponavljal besede: "Mislim, da misli na mir in ne na nadloge" (Jeremiah 29: 11), misli o resničnem miru, ki temelji na pravičnosti in mu omogoča, da po resnici reče: "Pravičnost in mir sta se poljubila." (Psalmi 84: 11) … Ko bo prispela, se bo izkazala za slovesno uro, ki bo imela velike posledice ne samo za obnovo Kristusovega kraljestva, temveč tudi za pomiritev Italije in sveta. Molimo najbolj goreče in prosimo tudi druge, naj molijo za tako želeno pomiritev družbe ... —PAPE PIJ XI, Ubi Arcani dei Consilioi "O Kristusovem miru v njegovem kraljestvu", December 23, 1922

Tragično je sledila druga svetovna vojna, zaradi katere so države postale razdeljene, nezaupljive in v vročem iskanju bolj smrtonosnega orožja za uničenje. Bila je v neposredni bližini te globalne katastrofe da Združeni narodi se je rodil leta 1945 s ciljem oblikovanja "mednarodnega sodelovanja pri reševanju gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov po vsem svetu." ^[1]History.com Predsedovali so mu predsednik Franklin Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski premier Joseph Stalin. Vsi trije so bili prostozidarji.

Zdaj, vsaj na videz, ni bila le Cerkev, ampak še ena "univerzalna" organizacija, ki si je prizadevala za "svetovni mir".

Pavel VI je jasno razumel, da je socialno vprašanje postalo po vsem svetu, in dojel je medsebojno povezavo med spodbudo k združitvi človeštva in krščanskim idealom enotne družine ljudstev v solidarnosti in bratstvu. —PAPE BENEDIKT XVI, Karitas v Veritateu, n. 13.

 

RAZLIKOVANJE VIZIJ

Celi narodi so trčili, ne samo z vojno, ampak tudi z množičnimi komunikacijami. Tisk, radio, kino, televizija ... in sčasoma tudi internet, bi v nekaj desetletjih prostrani svet skrčil v "globalno vas". Nenadoma so se države na nasprotnih koncih planeta znašle kot sosedje ali morda novi sovražniki.

Po vsem tem znanstvenem in tehničnem napredku in tudi zaradi njega ostaja problem: kako zgraditi nov družbeni red, ki temelji na bolj uravnoteženem človeškem odnosu med političnimi skupnostmi na nacionalni in mednarodni ravni? —PAPE SV. Janez XXIII, Mater et Magistra, Enciklično pismo, n. 212

Bilo je vprašanje, na katero se je Cerkev skoraj zdela nepripravljena.

Glavna novost je bila eksplozija svetovne soodvisnosti, splošno znano kot globalizacija. Pavel VI ga je delno predvidel, vendar divjega tempa, s katerim se je razvil, ni bilo mogoče pričakovati. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Karitas v Veritateu, n. 33.

Kljub temu je opazil: "Ker se družba vedno bolj globalizira, nas dela sosede, ne pa tudi bratov."^[2]PAPEJ BENEDIKT XVI, Karitas v Veritateu, n. 19. Globalizacija je bila neizogibna, ni pa nujno zlo.

Globalizacija, a priori, ni ne dobro ne slabo. To bodo ljudje naredili iz tega. —PAPE SV. JOHN PAUL II, Nagovor na Papeški akademiji za družbene vede, 27. april 2001

Ko je sv. Janez Pavel II. Stopil na Petrov prestol, so se Združeni narodi že uveljavili kot svetovni razsodnik, predvsem z mirovnimi misijami. Toda z novim globalnim zavedanjem o kršitvah človekovega dostojanstva, ki se dogaja na naših televizijskih zaslonih, se je pojem univerzalnih "človekovih pravic" hitro razvil. In tu je vizija "pravičnosti in miru", kot jo razumejo Združeni narodi v primerjavi z Cerkve se je začela razhajati.

Predvsem je bila zahteva OZN, naj države članice priznajo "splošno pravico do reproduktivnega zdravja". To je bil evfemizem za "pravico" do splava in kontracepcije. Janez Pavel II. (In zvesti katoličani, ki sodelujejo pri ZN), se je temu odločno uprl. Obžaloval je posmehljivo protislovje, da je bil sam proces, ki je privedel do ideje o "človekovih pravicah", poteptan "zlasti v pomembnejših trenutkih obstoja: v trenutku rojstva in v trenutku smrti". Prihodnji svetnik je svetovnim voditeljem izdal preroško opozorilo:

To se dogaja tudi na ravni politike in vlade: prvotna in neodtujljiva pravica do življenja se dvomi ali zanika na podlagi glasovanja v parlamentu ali volje enega dela ljudi - četudi je ta večina. To je zlovešč rezultat relativizma, ki vlada brez nasprotovanja: »desnica« preneha biti takšna, ker ni več trdno utemeljena na nedotakljivem dostojanstvu osebe, temveč je podrejena volji močnejšega dela. Na ta način se demokracija, ki nasprotuje lastnim načelom, dejansko premakne k obliki totalitarizma. —PAPEJ Janez Pavel II., Evangelium Vitae, n. 18., 20.

Kljub temu pa "skrb za reproduktivno zdravje" ni bil edini cilj Združenih narodov. Njihov cilj je bil tudi odpraviti revščino in lakoto ter spodbujati splošen dostop do vode, sanitarij in zanesljive energije. Brez dvoma gre za cilje, ki se ujemajo z lastnim poslanstvom Cerkve, da služi Kristusu v "Najmanj bratov." ^[3]Matt 25: 40 Vprašanje pa ni toliko v praksi, ampak v temeljni filozofiji. Postavite bolj jedrnato, "Celo Satan se predstavlja kot angel svetlobe." ^[4]2 Korinčanom 11: 14 Benedikt XVI., Ki je bil še vedno kardinal, je to temeljno skrb usmeril v progresivno agendo Združenih narodov.

... prizadevanja za izgradnjo prihodnosti so bila storjena s poskusi, ki bolj ali manj globoko črpajo iz vira liberalne tradicije. Pod naslovom Novi svetovni red ta prizadevanja dobijo konfiguracijo; vedno bolj se navezujejo na ZN in njihove mednarodne konference ..., ki pregledno razkrivajo filozofijo novega človeka in novega sveta ... - kardinal Joseph Ratzinger (POPE BENEDICT XVI), Evangelij: soočanje s svetovnimi motnjami, mons. Michel Schooyans, 1997

Ali lahko dejansko obstajajo takšni nasprotni cilji? Kako lahko spodbujamo otrokovo pravico do čiste skodelice vode, hkrati pa spodbujamo otrokovo pravico Pravica uničiti tega otroka, preden pride iz maternice?

 

ZDRUŽENO ČLOVEŠTVO VS. SVETOVNA DRUŽINA

Magisterij je odgovoril na promocijo dobrega, ki ga vidijo v OZN, medtem ko je zlo skrbno obsojal. Mislim, da to počne mati Cerkev z vsakim od nas kot posameznikom, nas spodbuja in spodbuja k dobremu, a nas kliče k kesanju in spreobrnjenju tam, kjer nismo. Kljub temu Janez Pavel II. Ni bil naiven do potencial zaradi velikega zla, ko je vpliv Združenih narodov naraščal.

Ali ni čas, da vsi skupaj sodelujemo za novo ustavno organizacijo človeške družine, ki bo resnično sposobna zagotoviti mir in harmonijo med ljudmi ter njihov celostni razvoj? A naj ne bo nesporazuma. To ne pomeni pisanja ustave globalne superdržave.  -Sporočilo za svetovni dan miru, 2003; vatican.va

Zato je bilo veliko katoličanov in evangeličanskih kristjanov zaskrbljenih, ko se je zdelo, da papež Benedikt promovira idejo "globalne superdržave". Tukaj je povedal v svojem encikličnem pismu:

Zaradi neizprosne rasti globalne soodvisnosti obstaja močna potreba, tudi sredi svetovne recesije, po reformi Organizacija Združenih narodovin podobno gospodarskih institucij in mednarodnih financ, tako da lahko koncept družine narodov pridobi prave zobe. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Karitas v Veritateu, št.67

Benedikt seveda ni pozval k takemu, prej k "reformi" današnjih Združenih narodov, da bi lahko "družina narodov" dejansko delovala med seboj v pravi pravičnosti in miru. Nobena struktura, ne glede na to, ali je majhna (naj bo to družina) ali velika (skupnost narodov), ne more delovati skupaj brez moralnega soglasja, ki hkrati odgovarja svojim članom. To je samo zdrava pamet.

Pomemben (in preroški) je bil tudi Benediktov poziv k reformi celotnega svetovnega gospodarskega okvira (ki ga v veliki meri nadzirajo prostozidarji in njihovi mednarodni bankirji). Jasno je, da je Benedikt vedel, kateri zobje so škodljivi in ​​kateri ne. Čeprav se je zavedal, kako globalizacija lahko še naprej pomaga nerazvitim državam, je v apokaliptičnem jeziku opozoril (glej Kapitalizem in zver in Vzpon nove zveri):

… Brez vodstva dobrodelnosti v resnici bi ta svetovna sila lahko povzročila škodo brez primere in ustvarila nove delitve v človeški družini… človeštvo tvega nova zasužnjevanja in manipulacije. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Karitas v Veritateu, št. 33, 26

In spet,

Knjiga Razodetja med velike grehe Babilona - simbola velikih nevernih mest na svetu - vključuje tudi dejstvo, da trguje s telesi in dušami ter jih obravnava kot blago (prim. Raz. 18:13)... —PAPE BENEDIKT XVI., Ob božičnih čestitkah, 20. decembra 2010; http://www.vatican.va/

Še pomembneje pa je, da Benedikt ni promoviral ideje o vsesplošnem mednarodnem telesu, ki bi se vmešaval v regionalna vprašanja, temveč katoliški socialni nauk o "subsidiarnosti": da bi morala biti vsaka družba odgovorna za tisto, kar bi lahko bila.

Da ne bi ustvarili nevarne univerzalne moči tiranske narave, upravljanje globalizacije mora zaznamovati subsidiarnost, razdeljen na več plasti in vključuje različne ravni, ki lahko delujejo skupaj. Globalizacija vsekakor zahteva avtoriteto, kolikor predstavlja problem globalnega skupnega dobrega, ki si ga je treba prizadevati. Ta organ pa mora biti organiziran podrejeno in stratificirano, če ne bo posegel v svobodo.. -Karitas v Veritateu, št.57

Tako so papeži dosledno trdili, da mora biti v središču te nove družbene organizacije dostojanstva in naravnih pravic človeka. Zato je tako dobrodelnost, ne nadzor, v središču katoliške vizije »globalne enotnosti« in s tem samega Boga, ker »Bog je ljubezen«.

Humanizem, ki izključuje Boga, je nečloveški humanizem. —PAPE BENEDIKT XVI, Karitas v Veritateu, n. 78.

Če so se papeži do takrat zdeli previdni in neodločni do ciljev ZN, kaj pa njihov naslednik, papež Frančišek?

 

BREZ NADALJEVANJE ... beri Del II.