ZA dva tedna po odstopu papeža Benedikta XVI., se je v mojem srcu nenehno vstajalo opozorilo, da Cerkev zdaj vstopa v "Nevarni dnevi" in čas "Velika zmeda." [1]Prim. Kako skrijete drevo Te besede so močno vplivale na to, kako se bom lotil tega pisnega apostolata, saj sem vedel, da bi vas, bralci, morali pripraviti na nevihte, ki prihajajo.
In kaj prihaja? Cerkveni pasijon ko mora mimo ...
… S končno preizkušnjo, ki bo zamajala vero mnogih vernikov ... Cerkev bo vstopila v slavo kraljestva šele s to zadnjo pasho, ko bo sledila svojemu Gospodu v njegovi smrti in vstajenju. -Katekizem katoliške cerkve, 675, 677
Danes ista zmeda in bolečina, ki sta viseli v Zgornji sobi pri zadnji večerji, v tej uri prežemata tudi Cerkev. Apostoli so bili pretresti z besedami, da mora Jezus trpeti in umreti; pretresti da njegov vstop v Jeruzalem ni zmaga, ki so jo pričakovali; pretresti da bi ugotovili, da bi eden izmed njih izdal svojega Gospodarja.
Nato jim je Jezus rekel: »Te noči se vam bo zamajala vera vame, kajti zapisano je:» Udaril bom pastirja in ovce črede bodo razpršene «... (Matej 26:31)
On na predvečer cerkvene strasti, tudi nas pretresemo in na približno enak način: s pastirskim udarcem, to je hierarhija.
RITI
Spolni škandali, ki se še naprej pojavljajo, so duhovništvo prizadeli tako globoko, da je Cerkev marsikje povsem izgubila verodostojnost. Kot da bi se tudi ona zdaj v Jeruzalem zapeljala z "zadnjico ponižanja".
Posledično postane vera kot taka neverjetna in Cerkev se ne more več verodostojno predstavljati kot Gospodova glasnica. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Luč sveta, papež, cerkev in znamenja časa: pogovor s Petrom SeewaldomP. 25
Hkrati je papež Frančišek v pogosto zelo močnem jeziku izzval duhovništvo, naj sprejema življenjsko stanje s tesnejšim posnemanjem ponižnosti našega Gospoda: na večjo preprostost, preglednost in razpoložljivost.
Glej, tvoj kralj pride k tebi, krotek in jaha na riti ... (Mat. 20: 5)
Strah od vsega, od običajnega papeževega sedeža, do limuzin in celo papeške obleke, je pritegnil pozornost sveta. Tudi oni so vzklikali neke vrste "Hosana", ko zaznajo, da se pojavi nekaj čudovitega.
…kdaj vstopil je v Jeruzalem, celo mesto je bilo pretreseno ...
Toda tako kot so ljudje dojemali Jezusa zgrešeno - videli so ga še vedno zgolj preroka njihovih lažnih mesijanskih upov - tudi mnogi so sporočilo usmiljenja papeža Frančiška napačno razumeli kot neko dovoljenje, da ostanejo v grehu.
"Kdo je to?" In množica je odgovorila: "To je Jezus prerok iz Nazareta v Galileji."
IZDAJA
Tresenje se ni končalo s Kristusovim vhodom, ampak je še naprej odmevalo v zgornji sobi, ko je oznanil, da ga bo eden od njih izdal.
Globoko v stiski so mu začeli govoriti drug za drugim: "Gotovo nisem jaz, Gospod?" (Matej 26:22)
Nekaj je gotovo v Frančiškovem pontifikatu: vodi do a odlično presejanje ob tej uri, v kateri se v takšni ali drugačni meri preizkuša "vera" vsakega od nas.
… Kot je Kristus rekel Petru: »Simon, Simon, glej, Satan te je zahteval, da te preseje kot pšenico,« danes »se še enkrat bolj boleče zavedamo, da je Satan smel presejati učence pred celim svetom. " —PAPE BENEDIKT XVI., Maša Gospodove večerje, 21. april 2011
Spontani slog in neznana dvoumnost tega papeža sta povzročila ne le ostre razlike v razlagi papeških dokumentov, temveč tudi različna taborišča, ki trdijo, da jih so tisti, ki so najbolj zvesti evangelijem.
Peter mu je rekel v odgovor: "Čeprav se bo vsem verjela vate, moja ne bo nikoli." (Matej 26:33)
Na koncu ni samo Juda, ampak Peter izdal Kristusa. Juda, ker je zavrnil Resnico; Peter, ker se ga je bilo sram.
JUDE MED NAS
Danes smo priča nečemu, kar je podobno zadnji večerji, kjer se zdaj pojavljajo Judje. Škofje in duhovniki, ki so bili nekoliko v senci, se zdaj, tako kot Juda, počutijo opogumljeni zaradi programa papeža Frančiška in se poigravajo z nejasnostmi, ki jih je ustvaril njegov slog vodenja. Namesto da bi te nejasnosti razlagali, kot bi morali - skozi prizmo Svetega izročila - so se dvignili s Kristusove mize in prodali Resnico za "trideset srebrnikov" (torej votle in prazne upe). Zakaj bi nas to moralo presenetiti? Če bi bil Juda v kontekstu svete maše vstal, da bi izdal Gospoda, bi tudi tisti, ki delijo Božanski banket z nami, vstali, da bi izdali Gospoda v uri naše strasti.
In kako izdajajo Kristusovo telo?
Prišla je množica in moški z imenom Juda, eden izmed dvanajstih, jih je vodil. Približal se je Jezusu, da bi ga poljubil; Jezus pa mu je rekel: "Juda, ali bi s poljubom izdal Sina človekovega?" (Luka 22: 47–48)
Da, ti možje so vstali, da bi "poljubili" Kristusovo telo z lažnimi in Proti usmiljenju, kazuizem besed, ki se pojavljajo kot »ljubezen«, »usmiljenje« in »svetloba«, vendar so v resnici tema. Ne vodijo do tiste resnice, ki nas samo osvobaja - do Pristna usmiljenost. Ne glede na to, ali gre za celotne škofovske konference, ki izkrivljajo Tradicijo, katoliške univerze, ki dajejo platforme heretikom, katoliške politike, ki prodajajo, ali katoliške šole, ki poučujejo eksplicitno spolno vzgojo ... na skoraj vseh ravneh družbe vidimo globoko izdajo tistega, ki je resnica.
Pravzaprav se mnogi katoličani počutijo zapuščene predvsem zaradi papeža Frančiška na videz ignoriranje očitne krize. Nekaterim ostajajo vprašanja, zakaj je okoli sebe zbral veliko teh »liberalnih« mož; zakaj dovoljuje tem judašem svobodno delovanje; ali zakaj ne izrecno odgovori na "dubia" kardinalov - njihovo prošnjo za pojasnitev glede zakonske zveze in objektivnega greha. Verjamem, da je en odgovor tak te stvari se morajo zgoditi, ko je prišla ura cerkvenih muk. Končno to dopušča Kristus, saj on - ne papež - »gradi« svojo Cerkev. [2]Prim. Matej 16:18
Medtem ko ga je Juda izdal in so apostoli vlekli meče, da bi ustavili vse neumnosti, je bil Jezus do zadnje minute zaposlen z izkazovanjem usmiljenja - tudi tistim, ki bi ga prijeli:
Jezus je rekel: "Nič več tega!" In dotaknil se je ušesa in ga ozdravil. (Luka 22:51)
PETEROV ODPOR
Na žalost - morda celo bolj žalostno kot Judova neizogibna izdaja - so Petersi med nami. V zadnjem tednu so me zelo prizadele besede svetega Pavla:
Zato mora kdorkoli misli, da stoji varno, paziti, da ne pade. (1. Korinčanom 10:12)
Niso me presenetili heretični duhovniki ali napredni škofje, ki vstajajo v noč; to so tisti, ki so se obrnili proti Cerkvi z enako jezo in zanikanjem, ki jih je Peter sprožil tisto žalostno noč. Spomnimo se, ko je Peter prvič nasprotoval ideji, da bo Jezus »trpel in umrl«:
Potem ga je Peter odpeljal na stran in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! Takšna stvar se ti ne bo nikoli zgodila. " Obrnil se je in rekel Petru: »Pojdi za mano, Satan! Vi ste zame ovira. Ne razmišljate tako kot Bog, ampak kot ljudje. « (Mat. 16: 22-23)
To je simbolično za tiste, ki ne morejo sprejeti Cerkve, ki ni narejena po lastni podobi. Nezadovoljni so zaradi zmede tega sedanjega pontifikata, obubožane post-vatikanske liturgije in splošnega pomanjkanja spoštovanja (kar vse drži). Toda namesto da bi ostali v Kristusu v tej Getsemani, bežijo iz Cerkve. Ne razmišljajo tako kot Bog, ampak kot ljudje. Kajti ne dojemajo, da mora Cerkev prenašati tudi svojo lastno strast. Ne vidijo, da je sedanja stiska pravzaprav preizkus, ali je njihova vera v Jezusa Kristusa ... ali v preteklost slave neke institucije. Sram jih je, kakor je bil Peter Jezusu, da vidijo Kristusovo telo v tako revni posesti.
Takrat je začel preklinjati in prisegati: "Tega moža ne poznam." In takoj je zapel petelin. (Matej 26:74)
Tudi mi težko sprejmemo, da se je zavezal omejitvam svoje Cerkve in njenih ministrantov. Tudi mi nočemo sprejeti, da je na tem svetu nemočen. Tudi mi najdemo izgovore, ko postanejo njegovi učenci predragi, preveč nevarni. Vsi potrebujemo spreobrnjenje, ki nam omogoča, da Jezusa v njegovi resničnosti sprejmemo kot Boga in človeka. Potrebujemo ponižnost učenca, ki sledi volji svojega Učitelja. —PAPE BENEDIKT XVI., Maša Gospodove večerje, 21. april 2011
Da, tako kot kateri koli sedevacantist imam rad napeve, sveče, rate, ikone, kadila, visoke oltarje, kipe in vitražna okna. Verjamem pa tudi, da nas bo Jezus popolnoma odvzel, da nas bo spet pripeljal v središče naše vere, ki je križ (in naša dolžnost je, da ga oznanjamo s svojim življenjem). Dejstvo pa je, da mnogi raje mašo maševajo v latinščini, kot da bi ohranili enotnost Kristusovega telesa.
In njegovo telo se znova lomi.
JOHNOV FIAT
Za nas prazna mesta za mizo Gospodove poročne pojedine ... zavrnjena povabila, nezanimanje zanj in njegova bližina ... ne glede na to, ali je opravičljivo ali ne, niso več prispodoba, ampak resničnost, ravno v tistih državah, ki jim je razodel njegova bližina na poseben način. —PAPE BENEDIKT XVI., Maša Gospodove večerje, 21. april 2011
Bratje in sestre, tega ne govorim tega mračnega večera, ne zato, da bi obtoževal, ampak da bi nas prebudil v uro, v kateri živimo. Kajti tako kot apostoli v Getsemaniju so tudi mnogi zaspali…
Zaradi naše zaspanosti do božje navzočnosti smo neobčutljivi na zlo: Boga ne slišimo, ker ne želimo, da bi ga motili, in tako ostajamo brezbrižni do zla ... zaspanost je naša, od nas ki nočejo videti polne sile zla in nočejo vstopiti v njegovo strast. —PAPE BENEDIKT XVI, Katoliška tiskovna agencija, Vatikan, 20. april 2011, Splošno občinstvo
"Gotovo nisem jaz, Gospod?" ... "Kdor misli, da stoji na varnem, naj pazi, da ne pade."
Po evangelijih so vsi apostoli, ko je prišel čas presejanja, pobegnili z vrta. In tako bi lahko bili v skušnjavi, da bi obupali in rekli: »Ali te bom tudi jaz, Gospod, izdal? To mora biti neizogibno! «
Vendar je bil en učenec, ki Jezusa na koncu ni zapustil: sv. Janez. In tukaj je zakaj. Na zadnji večerji beremo:
Eden od njegovih učencev, ki jih je imel Jezus rad, je ležal blizu Jezusovih prsi. (Janez 13:23)
Čeprav je Janez pobegnil z vrta, se je vrnil k vznožju križa. Zakaj? Ker ležal je blizu Jezusovih prsi. Janez je poslušal Božji srčni utrip, glas Pastirja, ki se je vedno znova ponavljal, "Sem usmiljenje. Sem usmiljenje. Sem usmiljenje ... zaupajte mi. " John je kasneje napisal, "Popolna ljubezen prežene strah ..." [3]1 John 4: 18 Bil je odmev tistih srčnih utripov, ki so Janeza vodili do križa. Pesem ljubezni iz Odrešenikovega Svetega srca je utopila glas strahu.
Pravim, da protistrup za odpadništvo v teh časih ni zgolj dosledno spoštovanje svete tradicije. Pravzaprav so pravniki, ki so aretirali Jezusa in farizeje, zahtevali njegovo križanje. Namesto tega k njemu pride kot majhen otrok, ki ne le uboga vse, kar je razodel, temveč bolj kot karkoli polaga glavo na njegove prsi v nenehnem molitvenem občestvu. S tem ne mislim zgolj na pamet, ampak molitev iz srca. Ne gre samo za to, da bi molili k Bogu, ampak tudi za to, da bi imeli Razmerje z njim ... tesna izmenjava med "prijatelji". Vse to se dogaja ne le v glavi, ampak predvsem v srcu.
Srce je bivališče, kjer sem, kjer živim ... srce je kraj, kamor se umaknem ... Mesto resnice je, kjer izberemo življenje ali smrt. To je kraj srečanja, saj kot podoba Boga živimo v razmerju: to je kraj zaveze ... Krščanska molitev je zavezna zveza med Bogom in človekom v Kristusu. To je delovanje Boga in človeka, ki izhaja iz Svetega Duha in nas samih, v celoti usmerjeno k Očetu, v povezavi s človeško voljo Božjega Sina, ki ga je ustvaril človek ... molitev je živ odnos božjih otrok z njihovim Očetom, ki je dober preko mere, s svojim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom. Milost kraljestva je "združitev celotne svete in kraljevske Trojice ... s celotnim človeškim duhom." Tako je molitveno življenje navada biti v prisotnosti trikrat svetega Boga in v občestvu z njim. -Katekizem katoliške cerkve, n. 2563-2565
Ko zdaj vstopamo v velikonočno tridnevme, vam zapuščam domnevne besede našega Gospoda v zvezi s "strastjo, smrtjo in vstajenjem" Cerkve, ki so bile na binkošti v ponedeljek, maja 1975, na Trgu sv. Petra v prisotnosti papeža. Pavel VI:
Ker te ljubim, ti želim pokazati, kaj danes počnem v svetu. Želim te pripraviti na prihodnost. Na svet prihajajo dnevi teme, dnevi trpljenja ... Zgradbe, ki zdaj stojijo, ne bodo postale. Podpor, ki so zdaj za moje ljudi, ne bo. Želim, da ste pripravljeni, moji ljudje, da poznate samo mene in se raztegujete in me imate globlje kot kdaj koli prej. Odpeljal te bom v puščavo ... Odstranil te bom od vsega, kar si odvisno od tega, tako da si odvisen samo od mene. Na svet prihaja čas teme, za mojo Cerkev pa prihaja čas slave, prihaja čas slave za moje ljudstvo. Izlil bom na vas vse darove mojega Duha. Pripravil vas bom na duhovni boj; Pripravil vas bom na čas evangelizma, ki ga svet še nikoli ni videl ... In ko ne boš imel nič drugega kot jaz, boš imel vse: zemljo, polja, domove in brate in sestre ter ljubezen in veselje in mir bolj kot kdajkoli prej. Bodite pripravljeni, moji ljudje, želim vas pripraviti ... —Dano Ralphu Martinu na srečanju s papežem in karizmatičnim prenoviteljskim gibanjem
POVEZANO BRANJE
Frančiška in Cerkev, ki prihaja
Blagor vam in hvala
za vaše miloščino v tem postnem času!
Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
Opombe
| ↑1 | Prim. Kako skrijete drevo |
|---|---|
| ↑2 | Prim. Matej 16:18 |
| ↑3 | 1 John 4: 18 |