Proti usmiljenju

 

Ženska je danes vprašala, ali sem kaj napisala, da bi razjasnila zmedo glede papeževega postinodalnega dokumenta, Amoris Laetitia. Rekla je,

Obožujem Cerkev in vedno načrtujem biti katoličanka. Pa vendar sem zmeden glede zadnjega opozorila papeža Frančiška. Poznam prave nauke o zakonu. Na žalost sem ločena katoličanka. Mož si je ustvaril drugo družino, ko je bil še poročen z mano. Še vedno zelo boli. Zakaj cerkev ne more spremeniti svojih naukov, zakaj tega ni razjasnila ali izpovedala?

Ima prav: nauki o zakonu so jasni in nespremenljivi. Sedanja zmeda je res žalosten odraz grešnosti Cerkve znotraj njenih posameznih članov. Bolečina te ženske je za njen dvorezen meč. Kajti pri srcu jo zareže nezvestoba njenega moža, nato pa jo zarežejo tudi tisti škofje, ki zdaj trdijo, da bi njen mož lahko prejel zakramente, tudi v stanju objektivnega prešuštva. 

Naslednje poročilo je bilo objavljeno 4. marca 2017 v zvezi z novo interpretacijo zakonske zveze in zakramentov na nekaterih škofovskih konferencah in nastajajočim »prot usmiljenjem« v naših časih ...

 

THE uro "velike bitke", na katero so opozarjali že Gospa in papeži že številne generacije - prihajajoča velika nevihta, ki je bila na obzorju in se nenehno bližala -je zdaj tukaj. Bitka je končana resnica. Kajti če nas resnica osvobodi, potem laž zasužnji - kar je "končna igra" te "zveri" v Razodetju. Toda zakaj je zdaj "tu"?

Ker so vsi pretresi, nemorala in stiska na svetu - od vojn in genocidov do pohlepa in Velika zastrupitev... so bili le "znaki" splošnega propada vere v resnico Božje Besede. Toda ko se ta propad začne pojavljati znotraj same Cerkve, potem vemo, da »končno soočenje med Cerkvijo in Cerkvijo proti cerkvi, evangelija in protievangelija, med Kristusom in antikristom " [1]Kardinal Karol Wojtyla (Janez Pavel II.) Na evharističnem kongresu v Filadelfiji, PA; 13. avgusta 1976; Diakon Keith Fournier, udeleženec kongresa, je poročal o zgornjih besedah; prim. Katoliška Online is neizbežna. Pavel je bil namreč jasen, da je pred "Gospodovim dnevom", ki je v svoji Cerkvi pripeljal Kristusov triumf in dobo miru, [2]prim Faustina in Gospodov dan Cerkev sama mora trpeti veliko "odpadništvo", strašno propadanje vernikov resnica. Potem, ko bo na videz neizčrpna Gospodova potrpežljivost čim dlje odlašala s čiščenjem sveta, bo dopustil "močno zablodo" ...

… Za tiste, ki propadajo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. Zato jim Bog pošilja močno zablodo, da bodo lahko verjeli laži, da bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, a so odobrili napačno ravnanje. (2. Tesalija 2: 10–12)

Kje smo zdaj v eshatološkem smislu? Sporno je, da smo sredi upora [odpadništva] in da je v resnici na veliko, veliko ljudi prišla močna zabloda. Ta zabloda in upor napoveduje, kaj se bo zgodilo naprej: "In mož brezpravja se bo razodel." -Msgr. Charles Pope, "Ali so to zunanji pasovi prihodnje sodbe?", 11. november 2014; blog

Ta "močna zabloda" ima številne oblike, ki so v svojem bistvu videti kot "prave", "pravične" in "usmiljene", v resnici pa so diabolične, ker zanikajo lastno dostojanstvo in resnico o človeški osebi: [3]prim Politična korektnost in veliko odpadništvo

• Neločljiva resnica, da smo vsi grešniki in da se moramo, da bi prejeli večno življenje, pokesati greha in verjeti v evangelij Jezusa Kristusa.

• Dostojanstvo našega telesa, duše in duha, ki je narejeno po Božji podobi, mora torej urejati vsa etična načela in dejavnosti v politiki, ekonomiji, medicini, izobraževanju in znanosti.

Ko je bil še kardinal, je papež Benedikt na to opozoril ...

… Raztapljanje podobe človeka z izjemno hudimi posledicami. — 14. maj 2005, Rim; Kardinal Ratzinger v govoru o evropski identiteti.

... in nato po svoji izvolitvi še naprej trobil:

Tema, ki obdaja Boga in zakriva vrednote, je resnična grožnja našemu obstoju in svetu nasploh. Če Bog in moralne vrednote, razlika med dobrim in zlom, ostanejo v temi, potem vse druge "lučke", ki nam dajo tako neverjetne tehnične podvige, niso le napredek, temveč tudi nevarnosti, ki ogrožajo nas in svet. —PAPE BENEDIKT XVI, homilija velikonočne vigilije, 7. april 2012

Ta močna zabloda, a Duhovni cunami ki se širi po svetu in zdaj Cerkev, upravičeno lahko imenujemo "napačna" ali "usmiljenje", ne zato, ker je sočutje napačno, ampak Rešitve. Tako je splav do usposobljenega starša »usmiljen«; evtanazija je "usmiljena" za bolne in trpeče; spolna ideologija je »usmiljena« do tistih, ki so zmedeni v svoji spolnosti; sterilizacija je »usmiljena« do tistih v revnih narodih; in zmanjšanje prebivalstva je "usmiljeno" do bolnega in "prenatrpanega" planeta. In tem zdaj dodamo še vrhunec, kronski dragulj te močne zablode in ideja je, da je »usmiljeno«, da grešnika »sprejmemo«, ne da bi ga poklicali k spreobrnjenju.

V današnjem evangeliju (liturgična besedila tukaj), Jezusa sprašujejo, zakaj se prehranjuje z »carinicami in grešniki«. Odgovori:

Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, bolni pa. Nisem prišel klicati pravičnega k kesanju, ampak grešnike.

Če v tem besedilu ni jasno, da Jezus grešnike »sprejme« v svojo prisotnost ravno zato, da jih pripelje k kesanju, potem je to besedilo:

Davkarji in grešniki so se že približevali, da bi ga poslušali, toda farizeji in pismouki so se začeli pritoževati, rekoč: "Ta človek sprejema grešnike in je skupaj z njimi." Tako je nanje naslovil to prispodobo. »Kateri človek med vami, ki ima sto ovac in izgubi eno od njih, ne bi pustil devetindevetdesetih v puščavi in ​​šel za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo z velikim veseljem naloži na svoja ramena in po prihodu domov pokliče svoje prijatelje in sosede in jim reče: 'Veselite se z mano, ker sem našel svojo izgubljeno ovco.' Povem vam, na enak način bo v nebesih več veselja nad enim grešnikom, ki se pokesa, kot nad devetindevetdesetimi pravičnimi ljudmi, ki se ne potrebujejo kesanja. " (Luka 15: 4-7)

Veselje v nebesih ni zato, ker je Jezus pozdravil grešnike, ampak zato, ker en grešnik se je pokesal; ker je en grešnik rekel: "Danes ne bom več počel tega, kar sem počel včeraj."

Ali se veselim smrti hudobnih…? Ali se ne veselim, ko se obrnejo s hudobne poti in zaživijo? (Jez 18:23)

Kar smo slišali v tej prispodobi, potem vidimo, da se je razvilo v Zakejevem spreobrnjenju. Jezus je tega carinika pozdravil v njegovi navzočnosti, vendar je bil šele, ko se je odvrnil od svojega greha, in šele nato Jezus izjavi, da je rešen:

"Glej, polovico svojega premoženja, Gospod, dam revnim, in če sem od koga kaj izsiljeval, bom to štirikrat povrnil." In Jezus mu je rekel: "Danes je prišla odrešitev v to hišo ... (Luk 19: 8-9)

Zdaj pa vidimo nastajajoče roman različica teh evangeljskih resnic:

Če je zaradi procesa razločevanja, ki se ga lotijo ​​"ponižnost, preudarnost in ljubezen do Cerkve in njenega nauka, v iskrenem iskanju Božje volje in želji, da bi se nanjo popolneje odzvali", ločen ali ločen oseba, ki živi v novi zvezi, z informirano in razsvetljeno vestjo prizna in verjame, da je v miru z Bogom, ne more biti izključena iz sodelovanja v zakramentih sprave in evharistije. - Malteške knjigarne, merila za uporabo poglavja VIII Amoris Laetitia; ms.maltadiocese.org

... na kar je "čuvaj" pravoslavja v katoliški cerkvi, prefekt Kongregacije za nauk vere, rekel:

...ni prav, da si toliko škofov tolmači Amoris Laetitia glede na njihov način razumevanja papeževega nauka. To se ne drži linije katoliškega nauka ... To so sofistrije: Božja beseda je zelo jasna in Cerkev ne sprejema sekularizacije zakona. —Kardinal Müller, Katoliški glasnik, 1. februarja 2017; Poročilo katoliškega sveta, 1. februarja 2017

To očitno dviganje "vesti" kot vrhovnega sodišča v moralnem redu in "ki sprejema kategorične in nezmotljive odločitve o dobrem in zlu"[4]Veritatis Splendorn 32 dejansko ustvarja a novo naročilo ločeno od objektivne resnice. Končno merilo rešitve je občutek, da smo »v miru z Bogom«. Janez Pavel II. Pa je jasno povedal, da "vest ni neodvisna in izključna sposobnost odločanja, kaj je dobro in kaj zlo." [5]Dominum et Vivificantemn 443 

Takšno razumevanje nikoli ne pomeni ogrožanja in ponarejanja standarda dobrega in zla, da bi ga prilagodili posebnim okoliščinam. Človeško je, da grešnik prizna svojo slabost in prosi milost za svojo napake; kaj je nesprejemljiv je odnos tistega, ki svojo lastno slabost postavi kot merilo resnice o dobrem, tako da se lahko počuti samoupravičeno, ne da bi mu bilo treba celo zatekati se k Bogu in njegovemu usmiljenju. Takšen odnos kvari moralnost družbe kot celote, saj spodbuja dvom o objektivnosti moralnega zakona na splošno in zavračanje absolutnosti moralnih prepovedi v zvezi s posameznimi človeškimi dejanji, na koncu pa zmede vse sodbe vrednote. -Veritatis Splendor, n. 104; vatican.va

V tem scenariju je zakrament sprave v bistvu sporen. Potem imena v Knjigi življenja ne zajemajo več tistih, ki so do konca ostali zvesti Božjim zapovedim, ali tistih, ki so se odločili za mučeništvo in ne greh zoper Najvišjega, temveč tisti, ki so bili zvesti v skladu s svojimi idealno. Ta pojem pa je prota usmiljenje, ki ne le zanemarja potrebo po spreobrnjenju za zveličanje, ampak skriva ali izkrivlja Dobro novico, da je vsaka pokesana duša v Kristusu postala "nova stvaritev": "staro je umrlo, glej , novo je prišlo. " [6]2. Kor 5:17

Zelo resna napaka bi bila, če bi sklepali, da je cerkveni nauk v bistvu le "ideal", ki ga je treba nato prilagoditi, sorazmeriti in preoblikovati v tako imenovane konkretne možnosti človeka, „Uravnoteženje zadevnega blaga“. Kakšne pa so "konkretne možnosti človeka"? In o katerem moškem govorimo? O človeku, v katerem prevladuje poželenje, ali o človeku, ki ga je odrešil Kristus? To je tisto, kar je ogroženo: resničnost Kristusovega odrešenja. Kristus nas je odkupil! To pomeni, da nam je dal možnost spoznati celotno resnico našega bitja; osvobodil nas je svobode prevlado concupiscence. In če odkupljeni človek še vedno greši, to ni posledica nepopolnosti Kristusovega odrešitvenega dejanja, ampak človekova volja ne bo izkoristila milosti, ki izhaja iz tega dejanja. Božja zapoved je seveda sorazmerna s človekovimi zmožnostmi; ampak na sposobnosti človeka, ki mu je bil podarjen Sveti Duh; človeka, ki je, čeprav je padel v greh, vedno lahko odpuščen in uživa navzočnost Svetega Duha. - POJDITE JOHN PAUL II, Veritatis Splendor, n. 103; vatican.va

To je neverjetno sporočilo verodostojno Božanska usmiljenost! Da lahko tudi največji grešnik dobi pomilostitev in uživa navzočnost Svetega Duha z zatekanjem k vrelišču usmiljenja, zakrament sprave. Mir z Bogom ni subjektivna predpostavka, ampak je le objektivno resničen, ko s priznanjem svojih grehov sklene mir z Bogom po Kristusu Jezusu ki je sklenil »mir s krvjo svojega križa« (Kol 1).

Tako Jezus ni prešuštnici rekel: »Pojdi zdaj in še naprej prešuštvuj if v miru si s seboj in z Bogom. " Namesto tega, "pojdi in ne greši več«. [7]prim. Janez 8:11; Janez 5:14 

In to, ker veste čas; zdaj je ura, da se zbudiš iz spanca. Saj je naše odrešenje zdaj bližje kot takrat, ko smo prvič verjeli; noč je napredovala, dan je na dosegu roke. Zavrzimo potem dela teme in si oblečemo svetlobni oklep; vedimo se pravilno kot v dnevu, ne v orgijah in pijančevanju, ne v razvpitosti in razuzdanosti, ne v rivalstvu in ljubosumju. Toda oblecite se v Gospoda Jezusa Kristusa in ne poskrbite za telesne želje. (Rim 13: 9-14)

In če je, če ni poskrbela za želje po telesu, potem so se je vsa nebesa veselila nad njo.

Zakaj si, Gospod, dober in odpuščajoč, poln dobrote do vseh, ki te kličejo. (Današnji psalm)

Če pa ne, je tragično domneval, da je Jezus, ko je rekel: "Tudi jaz vas ne obsojam", mislil, da je ni obsodil dejanja, potem nad to žensko - in vsemi tistimi, ki bi jo vodili, in takšni somišljeniki ... vse nebo joka.

 

POVEZANO BRANJE

Preberite nadaljevanje tega pisanja: Pristna usmiljenost

Duhovni cunami

Veliko pribežališče in varno pristanišče

Tistim v smrtnem grehu ...

Ura brezpravja

Antikrist v našem času

Kompromis: Veliki odpad

Veliki protistrup

Črna ladja jadra - Del I in Del II

Lažna enotnost - Del I in Del II

Potop lažnih prerokov - Del I in Del II

Več o lažnih prerokih

 

 

  
Blagor vam in hvala za
vaše miloščino za to ministrstvo.

 

Na potovanje z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.

Natisni prijazno, PDF in e-pošta

Opombe

Opombe
1 Kardinal Karol Wojtyla (Janez Pavel II.) Na evharističnem kongresu v Filadelfiji, PA; 13. avgusta 1976; Diakon Keith Fournier, udeleženec kongresa, je poročal o zgornjih besedah; prim. Katoliška Online
2 prim Faustina in Gospodov dan
3 prim Politična korektnost in veliko odpadništvo
4 Veritatis Splendorn 32
5 Dominum et Vivificantemn 443
6 2. Kor 5:17
7 prim. Janez 8:11; Janez 5:14
Objavljeno v DOMOV, MASOVNA BRANJA, ODLIČNA PREIZKUSA.