Pet načinov, da se "ne bojte"

NA SPOMIN SV. Janez Pavel II

Naj te ne bo strah! Na široko odprite vrata Kristusu "!
—ST. Janez Pavel II., Homilija, Trg svetega Petra
22. oktober 1978, št. 5

 

Prvič objavljeno 18. junija 2019.

 

DA, Vem, da je Janez Pavel II. Pogosto rekel: "Ne bojte se!" Toda, ko vidimo, da se nevihtni vetrovi povečujejo okrog nas in valovi, ki začnejo preplavljati Petrovo barko... kot svoboda veroizpovedi in govora postanejo krhki in možnost antikrista ostaja na obzorju ... kot Marijanske prerokbe se izpolnjujejo v realnem času in opozorila papežev ostanite brez pozornosti ... ko se okoli vas dvignejo vaše osebne težave, delitve in žalosti ... kako lahko kdo ne se bojiš? "

Odgovor je, da sveti pogum Janez Pavel II. Nas poziva, da ni čustvo, ampak a božansko darilo. Je plod vere. Če se bojite, je morda ravno zato, ker še niste povsem odprt darilo. Tukaj je torej pet načinov, kako v našem času začeti sveto pogumno hoditi.

 

I. PUSTIM JEZUSA!

Ključ do besed Janeza Pavla II, naj se »ne bojte se«, je v drugem delu njegovega vabila: "Na široko odprite vrata Kristusu!"

Apostol Janez je zapisal:

Bog je ljubezen in kdor ostane zaljubljen, ostane v Bogu in Bog v njem ... V ljubezni ni strahu, toda popolna ljubezen prežene strah ... (1. Janezovo 4:18)

Dobro is ljubezen, ki prežene ves strah. Bolj ko mu odpiram svoje srce v otroški veri in "ostajam zaljubljen", bolj vstopa, izganja temo strahu in mi daje sveto zaupanje, drznost in mir. ^[1]prim. Apd. 4: 29-31

Mir vam zapuščam; svoj mir ti dam. Tega ne dam jaz, kot ga daje svet. Ne dovolite, da bi vas srce skrbelo ali se balo. (Janez 14:27)

Zaupanje izhaja iz nevednosti o Njega kot iz učbenika, ampak vedeti za On kot iz zveze. Težava je v tem, da mnogi od nas niso resnično odprli naša srca Bogu.

Včasih so celo katoličani izgubili ali nikoli niso imeli priložnosti osebno izkusiti Kristusa: ne Kristusa kot zgolj "paradigmo" ali "vrednoto", temveč kot živega Gospoda, "pot, resnico in življenje". —PAPEJ Janez Pavel II., L'Osservatore Romano (angleška izdaja vatikanskega časopisa), 24. marec 1993, str

Ali pa ga držimo na dosegu roke iz več razlogov - iz strahu, da me zavrne ali me ne bo zagotovil, ali še posebej, da bo od mene zahteval preveč. Toda Jezus pravi, da če ne postanemo zaupljivi kot majhni otroci, ne moremo imeti Božjega kraljestva, ^[2]prim. Matej 19:14 ne moremo poznati tiste ljubezni, ki prežene strah ...

… Ker ga najdejo tisti, ki ga ne preizkušajo, in se pokaže tistim, ki mu ne verjamejo. (Modrost Salomonova 1: 2)

Zato je prvi in ​​temeljni ključ, da se ne bojite, spustiti ljubezen! In ta Ljubezen je oseba.

Ne zapirajmo si srca, ne izgubljajmo zaupanja, nikoli ne odnehajmo: ni situacij, ki jih Bog ne bi mogel spremeniti ... —PAPE FRANJO, Homilija velikonočne vigilije, n. 1, 30. marec 2013; www.vatican.va

 

II. MOLITVA ODPIRA VRATA

Torej, »na široko odpreti vrata Kristusu« pomeni vstop v resničen in živ odnos z Njim. Prihod k maši v nedeljo še ni konec po sebi, kot da bi šlo za nekakšno vstopnico v nebesa, prej je to začetek. Da bi ljubezen pritegnili v svoja srca, se mu moramo iskreno približati "Duh in resnica." ^[3]prim. Janez 4:23

Približajte se Bogu in on se bo približal vam. (Jakob 4: 8)

To približevanje Bogu »v duhu« je v prvi vrsti poklicano molitev. In molitev je a odnos.

...molitev je živ odnos Božjih otrok z njihovim Očetom, ki je dober, z njegovim sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom ... Molitev je srečanje božje žeje z našo. Bog je žejen, da bi ga lahko žejali.   -Katekizem katoliške cerkve, št. 2565, 2560

Molitev, je dejala sveta Terezija Avilska, „je tesno sodelovanje dveh prijateljev. Pomeni si pogosto vzeti čas, da bi bil sam z Onim, ki nas ljubi. Ravno v molitvi srečamo Jezusa, ne kot oddaljeno božanstvo, temveč kot živo, ljubečo osebo.

Vstali Jezus naj vstopi v vaše življenje, sprejmite ga kot prijatelja z zaupanjem: On je življenje ... —PAPE FRANJO, homilija o velikonočnem bdenju, 30. marec 2013; www.vatican.va

Ko preprosto govorimo z Bogom iz srca -da je molitev. In molitev je tisto, kar črpa sok Svetega Duha od Kristusa, ki je trta, v naša srca. Pritegne ljubezen, ki izžene ves strah.

Molitev skrbi za milost, ki jo potrebujemo ... -CCC, n.2010

Milosti moje usmiljenosti črpa samo ena posoda, in to je zaupanje. Bolj ko duša zaupa, več bo prejela. Duše, ki brezmejno zaupajo, so zame v veliko tolažbo, ker vanje vlivam vse zaklade svojih milosti. Vesel sem, da veliko zahtevajo, ker je moja želja, da dam veliko, zelo veliko. Po drugi strani pa sem žalosten, ko duše malo prosijo, ko zožijo srce. —Dnevnik svete Marije Faustine Kowalske, Božansko usmiljenje v moji duši, n 1578

Torej vidiš, bog želi vi mu odprite svoje srce. In to pomeni dajanje sebe. Ljubezen je izmenjava, izmenjava časa, besed in zaupanja. Ljubezen pomeni postati ranljiv - oba vi in Bog je medsebojno uničljiv (in kaj je bolj ranljivo kot obesiti golega na križu za tistega, ki vas morda nikoli ne bo imel v zameno?) Tako kot približevanje ognju prežene mraz, tako se tudi njemu približa v "molitvi srce «izžene strah. Ko si izdelate čas za večerjo, si morate izmisliti čas za molitev, za tisto duhovno hrano, ki samo hrani, zdravi in ​​osvobaja dušo strahu.

 

III. Pusti to za seboj

Obstaja pa dober razlog, zakaj se nekateri bojijo. To je zato, ker namerno grešijo proti Bogu. ^[4]prim Namerni greh Odločijo se za upor. Zato nadaljuje sv. Janez:

… Strah je povezan s kaznovanjem, zato tisti, ki se boji, še ni popoln v ljubezni. (1. Janezovo 4:18)

Lahko pa rečete: "No, potem sem verjetno obsojen, da se bojim, ker se nenehno spotikam."

Tu govorim ne o tistih hudobnih grehih, ki izvirajo iz človeške šibkosti in slabosti, nepopolnosti in podobnega. Ti vas ne odrežejo od Boga:

Venialni greh ne krši zaveze z Bogom. Z božjo milostjo je človeško popravljivo. Venialni greh grešniku ne odvzame posvečujoče milosti, prijateljstva z Bogom, dobrodelnosti in posledično večne sreče. - CCC, n1863

Tu govorim o tem vedoč, da je nekaj hud greh, pa vendar namerno storjeno. Takšna oseba naravno v njihova srca prej vabi temo kot ljubezen. ^[5]prim. Janez 3:19 Taka oseba namerno vabi strah v svoja srca, ker "Strah je povezan s kaznovanjem." Moti jih vest, vzbudijo se strasti in se zlahka utrudijo, ko se spotaknejo v temi. Zato si moramo pri molitvi Jezusu široko odpreti srce prvi začnite moliti v "resnici, ki nas osvobaja." In prva resnica je, kdo sem in kdo nisem.

... ponižnost je temelj molitve ... Prositev za odpuščanje je predpogoj za evharistično liturgijoy in osebno molitev. -Katekizem katoliške cerkve, n. 2559., 2631.

Da, če želite živeti v svobodi Božjih sinov in hčera, se morate odločiti, da se boste odvrnili od vseh grehov in nezdravih navezanosti:

Ne bodite tako prepričani v odpuščanje, da boste grehu dodajali greh. Ne recite, njegovo usmiljenje je veliko; moje številne grehe bo odpustil. (Sirah 5: 5-6)

Ampak, če vi iskreno pristopite k njemu "v resnici", Bog je čaka z vsem srcem, da ti odpusti:

O duša, potopljena v temo, ne obupaj. Vse še ni izgubljeno. Pridite in se zaupite svojemu Bogu, ki je ljubezen in usmiljenje ... Naj se nobena duša ne boji, da se mi približa, čeprav so njeni grehi tako škrlatni ... Ne morem kaznovati niti največjega grešnika, če se sklicuje na moje sočutje, ampak na nasprotno, opravičujem ga s svojim nedoumljivim in nedoumljivim usmiljenjem. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486, 699, 1146

Če priznamo svoje grehe, je zvest in pravičen in nam bo odpustil grehe ter nas očistil vsake napake. (1. Janezovo 1: 9)

Izpoved je kraj, ki ga je Kristus sam določil, da se ga osvobodi moči greha.^[6]prim. Janez 20:23; Jakob 5:16 To je kraj, kjer se človek približa Bogu "v resnici". Nek eksorcist mi je rekel, da je "eno dobro priznanje močnejše od sto eksorcizmov." Ni močnejšega načina, kako se rešiti iz duha strahu kot v zakramentu sprave.^[7]prim Dobro se spovedi

...ni greha, ki mu ga ne bi mogel odpustiti, če se mu le odpremo... Če ste ga do zdaj držali na daljavo, stopite naprej. Sprejel vas bo z odprtimi rokami. —PAPE FRANJO, homilija o velikonočnem bdenju, 30. marec 2013; www.vatican.va

 

IV. ODPUSTJE

Mnogi od nas lahko storijo zgoraj navedeno, a kljub temu smo še vedno nagnjeni k temu, da bi se motil naš mir in vztrajala notranja varnost. Zakaj? Ker nismo odvisni popolnoma na Očeta. Ne zaupamo temu, ne glede na to, kaj se zgodi, je Njegov dopustna volja - in Njegova volja je "moja hrana." ^[8]prim. Janez 3:34 Veseli in mirni smo, ko gre vse dobro ... vendar jezni in moteni, ko naletimo na ovire, protislovja in razočaranja. Zato, ker nismo popolnoma prepuščeni Njemu in še nismo odvisni zgolj od njegovih zasnov, takšnih, kot so nebesne ptice ali gozdna bitja (Mat. 6:26).

Res je, ne moremo si pomagati, da ne bi začutili pika teh "trnov", ^[9]prim Sprejmi krono teh nepričakovanih in neželenih trpljenj - in to je človeško. Potem pa bi morali posnemati Jezusa v njegovi človečnosti, ko se je popolnoma prepustil Abbi: ^[10]prim Reševalec

... vzemi mi to skodelico; vseeno pa ne moja volja, ampak tvoja. (Luka 22:42)

Potem ko je Jezus to molitev opravil v Getsemani, ga je poslal angel, ki ga je potolažil. Nato je Jezus, kot da bi izginil človeški strah, vstal in se izročil svojim preganjalcem, ki so ga prišli aretirati. Oče bo poslal istega "angela" moči in poguma tistim, ki se mu popolnoma prepustijo.

Sprejeti božjo voljo, ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, pomeni biti majhen otrok. Takšna duša, ki hodi v tej vrsti zapuščenosti, se ne boji več, ampak vidi vse kot da je od Boga, torej dobro - celo, ali bolje rečeno, še posebej, ko je križ. David je napisal:

Tvoja beseda je svetilka za moje noge, luč za mojo pot. (Psalm 119: 105)

Po »luči« božje volje odganja temo strahu:

Gospod je moja luč in moje odrešenje; koga naj se bojim? Gospod je utrdba mojega življenja; koga se bojim? (Psalm 27: 1)

Jezus je res obljubil, da bomo v njem našli "počitek" ...

Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in spočil vas bom.

…ampak kako?

Vzemite moj jarem nase in se učite od mene, ker sem krotka in ponižna srca; in našli boste počitek zase. (Mt 11)

Ko prevzamemo jarem Njegove volje nase, takrat najdemo počitek pred tesnobo in strahom, ki nas hoče preplaviti.

Zato se ne bojite, če se vam Bog zdi oddaljen v vašem trpljenju, kot da vas je pozabil. Nikoli te ne bo pozabil. To je njegova obljuba (glej Izaija 49: 15-16 in Mat 28:20). Namesto tega včasih skrije sebe in svoje namene v boleči preobleki svoje popustljive volje, da bi nam razkril, ali dejansko mu zaupaj in bo Počakaj za njegov čas in previdnost. Ko je šlo za hranjenje pet tisoč, Jezus vpraša:

"Kje lahko kupimo dovolj hrane, da bodo jedli?" To je rekel, da bi preizkusil [Filipa], ker je tudi sam vedel, kaj bo počel. (prim. Janez 6: 1-15)

Torej, ko se zdi, da se vse okrog vas sesuje, molite:

O Jezus, izročam se ti, poskrbi za vse! (od močnega Devetnica opuščanja)

… In se predajte svojim okoliščinam, tako da se vrnete k trenutni dolžnosti. Moj duhovni vodja pogosto reče: "Jeza je žalost." Ko izgubimo nadzor, takrat postanemo žalostni, kar se kaže v jezi, ki strahu nato da prostor za bivanje.

Če se mu zdi težko slediti, se ne bojte, zaupajte mu, bodite prepričani, da vam je blizu, je z vami in vam bo dal mir, ki ga iščete, in moč, da živite tako, kot bi si želel. . —PAPE FRANJO, homilija o velikonočnem bdenju, 30. marec 2013; www.vatican.va

 

V. SMEH!

Nazadnje strah premaga veselje! Resnično veselje je sad Duha. Ko bomo živeli točke I – IV zgoraj, se bo veselje rodilo naravno kot sad Svetega Duha. Ne morete se zaljubiti v Jezusa in ne biti veseli! ^[11]prim. Apostolska dela 4: 20

Čeprav "pozitivno razmišljanje" ni dovolj za izgon strahu, je to pravi odnos do Božjega otroka, ki nato ustvari dobro zemljo za semena sveti pogum da požene.

Veselite se vedno v Gospodu. Še enkrat bom rekel: veselite se! tvoja dobrota bi morala biti znana vsem. Gospod je blizu. Naj vas ne bo tesnoba, ampak v vsem z molitvijo in prošnjo z zahvalo dajte svoje zahteve Bogu. Božji mir, ki presega vsako razumevanje, bo v Kristusu Jezusu varoval vaša srca in misli. (Fil 4: 7)

Zahvalni dan v vseh okoliščinah ^[12]1 Thess 5: 18 nam omogoča, da širše odpremo svoja srca Bogu, da se izognemo pastem grenkobe in sprejmemo Očetovo voljo. In to nima le duhovnih, ampak telesnih posledic.

V fascinantni novi raziskavi človeških možganov dr. Caroline Leaf pojasnjuje, kako naši možgani niso "fiksni", kot so nekoč mislili. Naše misli nas lahko in tudi spremenijo fizično.

Ko razmišljate, izbirate, in ko se odločite, povzročite genetsko izražanje v vaših možganih. To pomeni, da izdelujete beljakovine in te beljakovine oblikujejo vaše misli. Misli so resnične, fizične stvari, ki zasedajo duševno nepremičnino. -Vklopite svoj možgan, Caroline Leaf, BakerBooks, str 32

Raziskave, ugotavlja, kažejo, da 75 do 95 odstotkov duševnih, telesnih in vedenjskih bolezni izvira iz človekovega miselnega življenja. Tako lahko razstrupljanje misli dramatično vpliva na njegovo zdravje, celo zmanjša učinke avtizma, demence in drugih bolezni.

Ne moremo nadzorovati življenjskih dogodkov in okoliščin, lahko pa nadzorujemo svoje reakcije ... Lahko se odločite, kako boste usmerili svojo pozornost, kar vpliva na to, kako se spreminjajo in delujejo kemikalije, beljakovine in ožičenje možganov.- prim. str. 33

Nekdanja satanistka, Deboarah Lipsky v svoji knjigi Sporočilo upanja ^[13]taupublishing.com razloži, kako je negativno razmišljanje kot svetilnik, ki privlači hudobne duhove k nam, kot gnilo meso vleče muhe. Torej, za tiste, ki so nagnjeni k temu, da so zlovoljni, negativni in pesimistični - pazite! Pritegnete temo in tema odžene luč radosti, nadomešča z grenkobo in mrakom.

Naše vsakodnevne težave in skrbi nas lahko zavijejo vase, v žalost in grenkobo ... in tu je smrt. Tu ni prostora iskati tistega, ki je živ! —PAPE FRANJO, homilija o velikonočnem bdenju, 30. marec 2013; www.vatican.va

Morda bo nekatere bralce presenetilo, ko bodo vedeli, da so bili moji nedavni spisi o vojni, kazni in Antikristu napisani z velikonočnim veseljem v mojem srcu! Biti radosten ne prezre resničnosti, žalosti in trpljenja; ne igra-deluje. Pravzaprav je Jezusovo veselje tisto, ki nam omogoča, da potolažimo žalovanje, osvobodimo jetnika in nalijemo balzam na ranjene rane, Ravno ker jim nosimo pristno veselje in upanje, vstajenja, ki leži onkraj križev našega trpljenja.

Zavestno se odločajte pozitivno, držite jezik, molčite v trpljenju in zaupajte Jezusu. Eden najboljših načinov za to je vzgajanje duha zahvale v vseh stvareh -vse stvari:

V vseh okoliščinah se zahvalite, kajti to je božja volja za vas v Kristusu Jezusu. (1. Tes. 5:18)

Tudi to pomeni, ko papež Frančišek reče, „ne gledati med mrtvimi za živega. « ^[14]Homilija velikonočne vigilije, 30. marec 2013; www.vatican.va To pomeni, da za kristjana upamo v križ, življenje v Dolini smrti in svetlobo v grobu skozi vero, ki verjame vse dela v dobro tistim, ki ga imajo radi. ^[15]Rom 8: 28

Če izživimo teh pet sredstev, ki so temeljne za vsako pristno krščansko duhovnost, smo lahko prepričani, da bo Ljubezen premagala strah v našem srcu in temo, ki se spušča na naš svet. Poleg tega boste po luči svoje vere drugim pomagali, da bodo tudi oni začeli iskati živega

Ne bojte se nočne groze, ne puščice, ki leti podnevi, ne kuge, ki potuje v temi, in kuge, ki pustoši opoldne. Čeprav tisoč pade na vašo stran, deset tisoč na vašo desnico, blizu vas ne bo prišel. Preprosto morate gledati; kazen hudobnih boste videli. Ker imate Gospoda za svoje zavetje in ste postavili Najvišjega za svojo trdnjavo ... (Psalm 91-5-9)

Natisnite to. Naj bo zaznamovan. Sklicujte se nanjo v tistih trenutkih teme. Jezusu je ime Emmanuel - "Bog je z nami".^[16]Matthew 1: 23 Ne bojte se!