DISKRIMINACIJA je zlo, kajne? Toda v resnici se vsak dan diskriminiramo ...
Nekega dne sem se mudila in našla parkirno mesto tik pred pošto. Ko sem postavil svoj avto v vrsto, sem zagledal napis z napisom: "Samo za noseče matere." S tega priročnega mesta so me izpostavili, ker nisem noseča. Ko sem se odpeljal, sem naletel na vse vrste drugih diskriminacij. Čeprav sem dober voznik, sem se bil prisiljen ustaviti v križišču, čeprav avtomobila ni bilo na vidiku. Niti v naglici nisem mogel hitrosti, čeprav je bila avtocesta prosta.
Ko sem delal na televiziji, se spomnim, da sem se prijavil na novinarsko mesto. Toda producent mi je rekel, da iščejo žensko, po možnosti nekoga z invalidnostjo, čeprav so vedeli, da sem usposobljen za to službo.
In potem obstajajo starši, ki najstniku ne dovolijo, da gre v hišo drugega najstnika 
ker vedo, da bi to zelo slabo vplivalo. [1]"Slaba družba kvari dobro moralo." 1. Kor 15:33 Obstajajo zabaviščni parki, ki otrokom določene višine ne dovolijo vožnje; kinodvorane, ki vam med oddajo ne bodo omogočile, da bi bil prižgan; zdravniki, ki vam ne bodo dovolili voziti, če ste prestari ali imate slabo vid; banke, ki vam ne bodo posojale, če je kreditno stanje slabo, tudi če ste si uredili finance; letališča, ki vas silijo z drugačnimi skenerji kot drugi; vlade, ki vztrajajo pri plačevanju davkov nad določenim dohodkom; in poslanci, ki vam prepovedujejo krajo, ko ste zlomljeni, ali ubijanje, ko ste jezni.
Torej, vidite, vsak dan diskriminiramo vedenje drug drugega, da bi zaščitili splošno dobro, koristili manj prikrajšanim, spoštovali dostojanstvo drugih, zaščitili njihovo zasebnost in lastnino ter ohranili civilni red. Vse te diskriminacije se vsiljujejo z občutkom moralne odgovornosti zase in za drugega. Toda do nedavnega ti moralni imperativi niso nastajali iz nič ali zgolj iz občutkov ...
NARAVNO PRAVO
Od zore stvarjenja je človek bolj ali manj meril svoje zadeve po pravnih sistemih, ki izhajajo iz "naravnega zakona", kolikor je sledil luči razuma. Ta zakon se imenuje "naraven", ne glede na naravo iracionalnih bitij, ampak zaradi razlog, ki mu določa, da pravilno pripada človeški naravi:
Kje so potem ta pravila zapisana, če ne v knjigi tiste luči, ki jo imenujemo resnica? ... Naravni zakon ni nič drugega kot luč razumevanja, ki nam jo je dal Bog; prek nje vemo, kaj moramo storiti in česa se moramo izogibati. Bog je dal to luč ali zakon ob stvarjenju. —St. Tomaž Akvinski, December præc. I; Katekizem katoliške cerkve, n 1955
Toda to luč razumevanja lahko zakrije greh: srebroljubje, poželenje, jeza, zagrenjenost, ambicioznost itd. Padli človek mora kot tak nenehno iskati tisto višjo luč razuma, ki jo je Bog sam vtisnil v človeško srce, tako da se ponovno podreja »prvotnemu moralnemu občutku, ki človeku omogoča, da z razumom razbere dobro in zlo, resnico in laž. " [2]CCC, n 1954
In to je primarna vloga božanskega razodetja, ki je bila dana prek prerokov, prenesena prek patriarhov, popolnoma razkrita v življenju, besedah in delih Jezusa Kristusa in zaupana Cerkvi. Tako je poslanstvo Cerkve deloma zagotoviti ...
... milost in razodetje, tako da bodo moralne in verske resnice lahko poznali "vsi, ki so sposobni, trdno prepričani in brez primesi napak." —Pij XII, Humani generis: DS 3876; prim. Dei Filius 2: DS 3005; CCC, n 1960
KRIŽIŠČE
Na nedavni konferenci v Alberti v Kanadi je nadškof Richard Smith dejal, da je kljub 
napredek, lepoto in svobodo, ki jo je država doslej uživala, je prišla na "križišče". Dejansko je celotno človeštvo na tem križišču pred "cunamijem sprememb", kot je rekel. [3]prim Moralni cunami in Duhovni cunami "Ponovna opredelitev zakonske zveze", uvedba "pretočnosti spolov", "evtanazija" itd. So vidiki, ki jih je poudaril tam, kjer se naravni zakon zanemarja in spodkopava. Kot je zapisal slavni rimski govornik Marcus Tullius Cicero:
… Obstaja pravi zakon: pravi razlog. Je v skladu z naravo, razpršen je med vsemi ljudmi in je nespremenljiv in večen; njegovi ukazi pokličejo na dolžnost; njene prepovedi se odvrnejo od kaznivih dejanj ... Nadomestiti jo z nasprotnim zakonom je svetogrđe; prepovedano je uporabiti niti eno od njenih določb; nihče ga ne more v celoti razveljaviti. -Rep. III, 22,33; CCC, n 1956
Ko Cerkev poviša svoj glas in reče, da je to ali ono dejanje nemoralno ali v neskladju z našo naravo, naredi samo diskriminacija zakoreninjena tako v naravnem kot v moralnem zakonu. Pravi, da posamezna čustva ali sklepanje nikoli ne morejo objektivno imenovati "dobrega" tistega, kar nasprotuje absolutom, ki jih naravni moralni zakon daje kot nezmotljivo vodilo.
"Cunami sprememb", ki se širi po vsem svetu, je povezan z bistvenimi temeljnimi vprašanji našega obstoja: zakonsko zvezo, spolnostjo in človeškim dostojanstvom. Poroka, uči Cerkev, lahko samo opredeliti kot zvezo med a moški in ženska prav zato, ker nam tako kot Sveto pismo govori tudi človeški razum, ki temelji na bioloških in antropoloških dejstvih.
Ali niste prebrali, da jih je Stvarnik že od začetka "naredil za moške in ženske" in rekel: "Zaradi tega bo moški zapustil očeta in mater ter se pridružil svoji ženi in bosta postala eno telo?" (Mat. 19: 4-5)
Če dejansko vzamete celice katere koli osebe in jih postavite pod mikroskop - daleč od družbenih pogojev, vpliva staršev, socialnega inženiringa, indoktrinacije in izobraževalnih sistemov v družbi - boste ugotovili, da imajo le kromosome XY, če so moški ali XX kromosomi, če so ženske. Znanost in Sveto pismo se medsebojno potrjujeta -fides et ratio.
Zakonodajalci in sodniki, ki so zadolženi za uveljavljanje zakonske prakse, naravnega zakona ne morejo preglasiti s samoiniciativno ideologijo ali celo večinskim mnenjem.
… Civilno pravo ne more nasprotovati pravemu razumu, ne da bi izgubilo svojo zavezujočo moč. Vsak človeško ustvarjen zakon je legitimen, kolikor je skladen z naravnim moralnim zakonom, ki ga priznava pravi razlog, in kolikor spoštuje neodtujljive pravice vsake osebe. -Premisleki glede predlogov za pravno priznanje sindikatom med istospolno usmerjenimi osebami; 6.
Papež Frančišek tukaj povzema bistvo krize.
Komplementarnost moškega in ženske, vrh božanskega stvarstva, v imenu bolj svobodne in pravične družbe dvomi v tako imenovano spolno ideologijo. Razlike med moškim in žensko niso v nasprotovanju ali podrejenosti, temveč v občestvo in generacija,
vedno po Božji podobi in podobnosti. Brez vzajemnega dajanja sebe nihče ne more drugega poglobljeno razumeti. Zakrament poroke je znamenje božje ljubezni do človeštva in Kristusovega darovanja sam za svojo Nevesto, Cerkev. —PAPE FRANJO, nagovor portoriškim škofom, Vatikan, 08. junij 2015
Toda z izjemno hitrostjo smo se lotili ne le ustvarjanja civilnih zakonov, ki nasprotujejo pravemu razumu, ampak tudi v imenu "svobode" in "strpnosti". Toda kot je opozoril Janez Pavel II.
Svoboda ni zmožnost, da naredimo karkoli hočemo kadar koli želimo. Svoboda je zmožnost odgovornega življenja resnice našega odnosa z Bogom in med seboj. —PAPE JOHN PAUL II, St. Louis, 1999
Ironija je, da tisti, ki pravijo, da ni absolutnega, delajo absolutna sklep; tisti, ki pravijo, da so moralni zakoni, ki jih predlaga Cerkev, zastareli, dejansko ustvarjajo a moralna sodba, če ne povsem nov moralni kodeks. Z ideološkimi sodniki in politiki za uveljavitev njihovih relativističnih pogledov ...
… Iz abstraktne, negativne religije se spremeni tiranski standard, ki ga morajo vsi upoštevati. To je potem na videz svoboda - edini razlog, da je osvoboditev od prejšnjih razmer. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Luč sveta, pogovor s Petrom SeewaldomP. 52
RESNIČNA NEODVISNOST
To, kar je odgovorno, kar je dobro, kar je prav, ni samovoljen standard. Izhaja iz tega konsenza, ki ga vodi luč razuma in Božansko razodetje: naravni moralni zakon.
4. julija, ko moji ameriški sosedje praznujejo dan neodvisnosti, se ob tej uri uveljavlja še ena "neodvisnost". Je neodvisnost od Boga, vere in oblasti. Gre za upor proti zdravi pameti, logiki in resničnemu razumu. In z njo se pred nami še naprej odvijajo tragične posledice - vendar brez tega, da bi človeštvo videlo povezavo med njima.
Ustave in zakon lahko delujejo le, če obstaja takšno soglasje o bistvenem. To temeljno soglasje, ki izhaja iz krščanske dediščine, je ogroženo ... V resnici je razlog slep za tisto, kar je bistvenega pomena. Upreti se temu mrku razuma in ohraniti njegovo sposobnost, da vidi bistveno, da vidi Boga in človeka, da vidi, kaj je dobro in kaj je res, je skupni interes, ki mora združiti vse ljudi dobre volje. Ogrožena je sama prihodnost sveta. —PAPE BENEDIKT XVI, nagovor v Rimski kuriji, 20. december 2010
Ko je v Ljubljani srečal ameriške škofe Ad limina Papež Benedikt XVI. je ob obisku leta 2012 opozoril na "skrajni individualizem", ki ne le neposredno nasprotuje "temeljnim moralnim naukom judovsko-krščanske tradicije, ampak [je] vse bolj sovražen do krščanstva kot takega." Cerkev je pozval "v sezoni in izven sezone", da še naprej "oznanja evangelij, ki ne predlaga le nespremenljivih moralnih resnic, temveč jih predlaga ravno kot ključ do človeške sreče in družbenega napredka." [4]PAPE BENEDIKT XVI, nagovor škofom Združenih držav Amerike, Ad Limina, 19. januar 2012; vatican.va
Bratje in sestre, ne bojte se biti oznanjevalec. Tudi če svet ogroža vašo svobodo govora in veroizpovedi; tudi če vas označijo za nestrpne, homofobne in sovražne; tudi če ogrožajo vaše življenje ... nikoli ne pozabite, da resnica ni le luč razuma, ampak je oseba. Jezus je rekel: "Jaz sem resnica." [5]John 14: 6 Tako kot je glasba jezik zase, ki presega kulture, je tudi naravni zakon jezik, ki prodira v srce in um in vsakega človeka kliče k "zakonu ljubezni", ki ureja stvarjenje. Ko govoriš resnico,
govoriš »Jezus« sredi drugega. Imejte vero. Naredi svoj del in pusti, da Bog naredi svoje. Na koncu bo resnica prevladala ...
To sem vam povedal, da boste imeli mir v meni. Na svetu boste imeli težave, toda pogumno, svet sem osvojil. (Janez 16: 33)
Cerkev ima s svojo dolgoletno tradicijo spoštovanja pravega razmerja med vero in razumom ključno vlogo v boju proti kulturnim tokovom, ki si na podlagi skrajnega individualizma prizadevajo za promocijo pojmov svobode, ločene od moralne resnice. Naša tradicija ne govori iz slepe vere, temveč iz racionalne perspektive, ki povezuje našo zavezanost k izgradnji pristno pravične, humane in uspešne družbe z našim popolnim zagotovilom, da ima vesolje notranjo logiko, dostopno človeškemu razmišljanju. Cerkev v obrambi moralnega razmišljanja, ki temelji na naravnem zakonu, temelji na njenem prepričanju, da ta zakon ne ogroža naše svobode, temveč »jezik«, ki nam omogoča, da razumemo sebe in resnico svojega bitja in tako oblikujejo bolj pravičen in human svet. Tako svoj moralni nauk predlaga kot sporočilo ne omejitve, temveč osvoboditve in kot osnovo za gradnjo varne prihodnosti. —PAPE BENEDIKT XVI., Nagovor škofom Združenih držav Amerike, Ad Limina, 19. januar 2012; vatican.va
POVEZANO BRANJE
Ljubljen si.
Na potovanje z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
Opombe
| ↑1 | "Slaba družba kvari dobro moralo." 1. Kor 15:33 |
|---|---|
| ↑2 | CCC, n 1954 |
| ↑3 | prim Moralni cunami in Duhovni cunami |
| ↑4 | PAPE BENEDIKT XVI, nagovor škofom Združenih držav Amerike, Ad Limina, 19. januar 2012; vatican.va |
| ↑5 | John 14: 6 |