IF Ti bereš Skrbništvo srca, takrat že veste, kako pogosto ga ne uspemo obdržati! Kako enostavno nas moti najmanjša stvar, nas potegne stran od miru in iztiri iz naših svetih želja. Spet pri sv. Pavlu vpimo:
Ne delam, kar hočem, delam pa to, kar sovražim…! (Rim 7:14)
Toda spet moramo slišati besede svetega Jakoba:
Bratje, upoštevajte vse veselje, ko se srečujete z različnimi preizkušnjami, saj veste, da preizkušanje vaše vere prinaša vztrajnost. In naj bo vztrajnost popolna, da boste lahko popolni in popolni, v čemer vam nič ne manjka. (Jakob 1: 2-4)
Grace ni poceni, predana je kot hitra hrana ali na klik miške. Za to se moramo boriti! Spomin, ki ponovno prevzame skrbništvo nad srcem, je pogosto boj med telesnimi željami in željami Duha. In tako se moramo naučiti slediti načini Duha ...
ODSTRANITVE
Spet skrbništvo nad srcem pomeni, da se izognemo tistim stvarem, ki bi vas oddaljile od božje navzočnosti; da bi bili budni, pozorni na zanke, ki bi vas vodile v greh.
Včeraj sem bil blagoslovljen, da sem prebral naslednji odlomek po Objavil sem Skrbništvo srca. To je presenetljiva potrditev tega, kar sem napisal v začetku dneva:
Bi vas rad poučil, kako iz kreposti rastete v kreposti in kako ste lahko, če se vas že spomnite pri molitvi, naslednjič še bolj pozorni in tako Bogu prijetneje častite? Poslušajte, in povedal vam bom. Če v vas že gori drobna iskra božje ljubezni, je ne izpostavljajte vetru, ker se lahko izpihne. Peč naj bo tesno zaprta, da ne bo izgubila toplote in se ohladila. Z drugimi besedami, izogibajte se motenj, kolikor je le mogoče. Bodi tiho z Bogom. Ne preživljajte časa v neuporabnem kramljanju. - sv. Charles Borromeo, Liturgija ur, str. 1544, Spomin na svetega Karla Borromea, 4. novembra.
Ker pa smo šibki in nagnjeni k poželenjem mesa, vabljivosti sveta in ponosa, nas motijo pozornosti, tudi če se jim skušamo izogniti. Ampak zapomni si to; zapišite si, ponavljajte si, dokler tega ne boste nikoli pozabili:
Vse skušnjave na svetu niso enake enemu grehu.
Satan ali svet vam lahko v misli vliva najbolj nesramne misli, najbolj mučne želje, 
najbolj subtilne zanke greha, tako da se ves vaš um in telo zajamejo v velikem boju. Toda če jih ne zabavate ali se popolnoma vdate, vsota teh skušnjav ni enak enemu grehu. Satan je uničil marsikatero dušo, ker jih je prepričal, da je skušnjava isto kot greh; da boste, ker ste bili v skušnjavi ali celo vdani, lahko tudi "šli". Ampak to je laž. Kajti tudi če ste malo popustili, a ste potem spet dobili skrbništvo nad srcem, ste si prislužili več milosti in blagoslova, kot če bi svojo voljo popolnoma izročili.
Krona nagrade ni rezervirana za tiste, ki skozi življenje plujejo brez skrbi (ali takšne duše obstajajo?), Ampak za tiste, ki se borijo s tigrom in vztrajajo do konca, kljub temu da padejo in se borijo vmes.
Blagor tistemu, ki vztraja v skušnjavi, kajti ko bo dokazano, bo prejel življenjsko krono, ki jo je obljubil tistim, ki ga imajo radi. (Jakob 1:12)
Tu moramo biti previdni; kajti bitka ni naša, ampak Gospodova. Brez njega ne moremo storiti ničesar. Če mislite, da se lahko spopadate s poglavarstvi in močmi, prelisičenje padlih angelov je, če so bili zgolj oblaki prahu, odpihnjeni ob prvem odporu, potem boste pokošeni kot travna trava. Prisluhnite modrosti matere Cerkve:
Če bi se lotili odvračanja pozornosti, bi to pomenilo, da bi se ujeli v njihovo past, ko pa je vse, kar je potrebno, vrniti se k svojemu srcu: kajti motenje nam razkrije, na kaj smo navezani, in to skromno zavedanje pred Gospodom bi moralo prebuditi našo prednost ljubezen do njega in nas odločno vodite, da mu ponudimo svoje srce, da se prečisti. V tem je bitka, pri izbiri kateremu mojstru naj služi. -Katekizem katoliške cerkve, 2729
OBRATNJA
Glavni težavi pri molitvi sta motečnost in suhost. Zdravilo je v veri, spreobrnjenju in čuječnosti srca. -Katekizem katoliške cerkve, 2754
Faith
Tudi tu moramo biti sredi motenj pozorni na majhne otroke. Imeti vera. Dovolj je preprosto reči: »Gospod, spet grem, odvlečen od ljubezni do tebe s pozornostjo na to moteče stanje. Oprosti mi Bog, jaz sem tvoj, popolnoma tvoj. " In s 
da se vrnite k temu, kar počnete z ljubeznijo, kot da bi to počeli zanj. Toda 'tožilec bratov' ne bo zaostajal za dušo, ki se še ni naučila zaupati v božje usmiljenje. To je križišče vere; to je trenutek odločitve: ali verjel bom laži, da sem samo razočaranje za Boga, ki me zgolj tolerira - ali da mi je pravkar odpustil in me resnično ljubi, ne zaradi tega, kar počnem, ampak zato, ker me je ustvaril .
Naj se šibka, grešna duša ne boji, da bi se mi približala, kajti tudi če bi imela več grehov, kot je na svetu zrn peska, bi se vsi utopili v neizmernih globinah moje usmiljenosti. - Jezus do svete Favstine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik svete Faustine, n. 1059
Tvoji grehi, četudi so resni, so kot zrnca peska pred oceanom Božje usmiljenosti. Kako nespametno, kako nespametno je misliti, da lahko zrno peska premakne ocean! Kakšen neutemeljen strah! Namesto tega lahko vaše majhno dejanje vere, tako majhno kot gorčično seme, premika gore. Lahko vas potisne navzgor po gori ljubezni proti samemu vrhu ...
Pazite, da ne boste izgubili nobene priložnosti, ki vam jo moja previdnost ponuja za posvečenje. Če vam ne uspe izkoristiti priložnosti, ne izgubite miru, ampak se ponižajte globoko pred Menoj in se z velikim zaupanjem popolnoma potopite v Moje usmiljenje. Na ta način pridobite več, kot ste izgubili, ker se ponižni duši podeli več naklonjenosti, kot jo sama duša prosi ... - Prav tam. n 1361
Pretvorba
Če pa motenje traja, ni vedno od hudiča. Ne pozabite, Jezusa so pregnali v puščavo po Duhu
kjer ga je zamikalo. Včasih nas Sveti Duh vodi v Puščava skušnjave tako da se naša srca lahko očistijo. "Motenje pozornosti" lahko razkrije, da sem navezan na nekaj, kar mi preprečuje letenje k Bogu - ne pa na "duhovni napad" po sebi. Sveti Duh to razkriva, ker me ljubi in hoče, da sem svobodna - popolnoma svobodna.
Ptico lahko drži veriga ali nit, vendar ne more leteti. —St. Janez od Križa, op. cit ., pokrov. xi. (prim. Vzpon na goro Carmel, Knjiga I, n. 4)
In tako je trenutek izbire. Tu se lahko odzovem kot mladi bogataš in odidem žalosten, ker želim ohraniti svojo navezanost ... ali kot mali bogataš Zakej lahko pozdravim Gospodovo povabilo in se pokesam v ljubezni, ki sem jo dal svoji navezanosti, in z njegovo pomočjo se osvobodite.
Dobro je, da pogosto meditirate ob koncu svojega življenja. Držite se te misli pred seboj. Vaše navezanosti v tem življenju bodo izginile kot megla na koncu vašega življenja (kar bi lahko bilo prav to noč). V prihodnjem življenju bodo brez pomena in pozabljeni, čeprav smo na njih tako pogosto razmišljali. Toda dejanje odrekanja, ki vas loči od njih, bo trajalo večnost.
Zavoljo njega sem sprejel izgubo vseh stvari in jih imam za toliko smeti, da bi lahko dobil Kristusa in se v njem našel ... (Fil 3: 8-9)
Budnost srca
Kakor zemlja, ki jo vrže preko nje, ugasne ogenj, ki gori v peči, tako posvetne skrbi in vse vrste navezanosti na nekaj, pa naj bo še tako majhno in nepomembno, uničijo toploto srca, ki je bilo sprva tam. —St. Simeon Novi Teolog,Premerljivi svetniki, Ronda De Sola Chervin, str. 147
Zakrament spovedi je dar nove iskre. Kot ogenj v štedilniku moramo pogosto dodati še en polen in pihati po premogu, da les zažge.
Vse to zahteva budnost ali skrbništvo nad srcem. Najprej moramo 
imajo božansko iskro in ker smo nagnjeni k temu, da pogosto padamo, moramo pogosto hoditi k spovedi. Enkrat tedensko je ideal, je dejal Janez Pavel II. Da, če želite biti sveti, če želite postati to, kar v resnici ste, potem morate nenehni pepel greha in samoživost nenehno zamenjati za božansko iskro Ljubezni.
Iluzija bi bila iskati svetost v skladu s poklicem, ki smo ga prejeli od Boga, ne da bi se pogosto udeležili tega zakramenta spreobrnjenja in sprave. —Papež Janez Pavel Veliki; Vatikan, 29. marca, CWNews.com
Toda enostavno je, da to božansko iskrico zaduši umazanija posvetnosti, če nismo budni. Izpoved ni konec, ampak začetek. Z obema rokama moramo prevzeti miline valove: roko molitev in roko dobrodelnost. Z eno roko potegnem milosti, ki jih potrebujem, z molitvijo: poslušanje Božje Besede, odpiranje srca Svetemu Duhu. Z drugo roko posegam po dobrih delih, pri opravljanju trenutne dolžnosti iz ljubezni in služenja Bogu in bližnjemu. Na ta način plamen ljubezni v mojem srcu zažari dih Duha, ki deluje skozi moj "fiat" po Božji volji. V kontemplacijo, Odpiram mehove, v katerih črpa Božja ljubezen; v ukrepanje, S to isto ljubeznijo piham na premog srca mojega soseda in tako podžigam svet okoli sebe.
CILJ
Spominjanje se torej ne samo izogiba motenj, temveč zagotavlja, da ima moje srce vse, kar potrebuje za rast v kreposti. Kajti ko rastem v kreposti, rastem v sreči in zato je Jezus prišel.
Prišel sem, da imajo življenje in ga imajo v izobilju. (Janez 10:10)
To življenje, ki je združitev z Bogom, je naš cilj. To je naš končni cilj in trpljenje tega sedanjega življenja ni nič v primerjavi s slavo, ki nas čaka.
Doseganje našega cilja zahteva, da se na tej poti nikoli ne ustavimo, kar pomeni, da se moramo nenehno znebiti svojih želja, namesto da bi jim popuščali. Kajti če se jih ne bomo popolnoma znebili, ne bomo v celoti dosegli svojega cilja. Drva iz lesa ni mogoče spremeniti v ogenj, če za njegovo pripravo primanjkuje niti ene stopnje toplote. Tudi duša se v Bogu ne bo spremenila, tudi če ima samo eno nepopolnost ... človek ima samo eno voljo in če je to s čim obremenjeno ali zasedeno, oseba ne bo imela svobode, samote in čistosti, potrebne za božansko preobrazba. —St. Janez od Križa, Asecent gore Karmel, I. knjiga, pogl. 11, n. 6.
POVEZANO BRANJE
