ZA Že nekaj let sem Jezusa vprašal, zakaj sem tako šibek, tako nestrpen v preizkušnji in na videz brez vrline. »Gospod,« sem rekel stokrat, »vsak dan molim, vsak teden grem k spovedi, rečem rožni venec, molim pisarno, že leta hodim k dnevni maši ... zakaj, potem sem tako nesvete? Zakaj se pri najmanjših preizkušnjah zapenjam? Zakaj sem tako hiter? " Zelo bi lahko ponovil besede svetega Gregorja Velikega, ko se poskušam odzvati pozivu svetega očeta, da bi bil »čuvaj« našega časa.
Sin človekov, postavil sem te za čuvaja Izraelove hiše. Upoštevajte, da se človeka, ki ga lordi pošljejo za pridigarja, imenuje čuvaj. Stražar vedno stoji na višini, da lahko že od daleč vidi, kaj prihaja. Kdor je imenovan za čuvaja ljudi, mora celo življenje stati na višini, da jim pomaga s svojo daljnovidnostjo.
Kako težko mi je to reči, saj se prav s temi besedami obsojam. Ne morem oznanjevati s kakršno koli kompetenco, a kljub temu, da mi uspe, še vedno ne živim svojega življenja v skladu s svojim pridiganjem.
Svoje odgovornosti ne zanikam; Zavedam se, da sem lenobna in malomarna, toda morda bo s priznanjem svoje krivde oproščen svojega pravičnega sodnika. —St. Gregorije Veliki, homilija, Liturgija ur, Letn. IV, str. 1365-66
Ko sem molil pred Najsvetejšim in prosil Gospoda, naj mi pomaga razumeti, zakaj sem po toliko naporih tako grešen, sem pogledal Križ in slišal, kako je Gospod končno odgovoril na to boleče in razširjeno vprašanje ...
KAMNASTA TLA
Odgovor je prišel v Prispodobi o sejalcu:
Sejalec je šel sejati ... Nekateri so padli na kamnita tla, kjer je bilo malo zemlje. Takoj je vzniknil, ker zemlja ni bila globoka, in ko je vzšlo sonce, je bila ožgana in je usahnila zaradi pomanjkanja korenin ... Tisti na skalnatih tleh so tisti, ki ko slišijo, besedo sprejmejo z veseljem, nimajo korena; verjamejo le za nekaj časa in odpadejo v času preizkušnje. (Mt 13: 3–6; Lk 8:13)
Ko sem se ozrl nad bičastim in raztrganim Jezusovim telesom, ki je visilo nad Prebivališčem, sem v svoji duši zaslišal najnežnejšo razlago:
Imate skalnato srce. To je srce, ki mu manjka dobrodelnosti. Iščete Me, da bi me ljubili, pozabili pa ste na drugi del moje velike zapovedi: ljubiti bližnjega kot samega sebe.
Moje telo je kot polje. Vse moje rane so se globoko vdrle v moje meso: nohti, trnje, nadloga, praske na kolenih
in luknja, raztrgana v moji rami od križa. Moje meso je gojila dobrodelnost - popolna samodanost, ki kopa in obriše meso. To je vrsta ljubezni do bližnjega, o kateri že govorim iskanju da bi služil svoji ženi in otrokom, se odrečeš samemu sebi - poglobiš se v svoje telo.
Potem bo vaše srce za razliko od skalnate zemlje postalo tako globoko obdelano, da se bo Moja Beseda lahko v vas ukoreninila in obrodila bogate sadove ... namesto da bi vas ožgala vročina preizkušenj, ker je srce površno in plitvo.
Da, potem ko sem umrl - potem ko sem dal vse -da je, ko je bilo moje Srce prebodeno, Srce ne iz kamna, temveč iz mesa. Iz tega Srca ljubezni in žrtve je izvirala voda in kri, ki sta tekla po narodih in jih ozdravljala. Tudi ko boste skušali služiti svojemu bližnjemu in ga podariti, bo moja Beseda, dana vam z vsemi sredstvi, po katerih Me iščete - molitva, spoved, sveta evharistija - našla prostor v vašem srcu meso vzklije. In iz tebe, moj otrok, iz tvojega srca bo teklo nadnaravno življenje in tista svetost, ki se bo dotaknila in spreobrnila tiste okoli tebe.
Končno sem razumel! Kako pogosto sem molil ali »opravljal svojo službo« ali se zavzeto pogovarjal z drugimi o »Bogu«, ko sem me potreboval žena ali otroci. »Zaposlen sem s služenjem Gospodu,« bi se prepričal. Toda besede svetega Pavla dobijo nov pomen:
Če govorim v človeškem in angelskem jeziku, vendar nimam ljubezni, sem odmeven gong ali spopadljiva činela. In če imam dar prerokbe in razumem vse skrivnosti in vsa znanja; če imam vso vero, da premikam gore, a nimam ljubezni, sem nič. Če dam vse, kar imam v lasti, in če predam svoje telo, da se lahko pohvalim, a nimam ljubezni, ne pridobim ničesar. (1. Kor. 13: 1–3)
Jezus povzame:
Zakaj me kličete: 'Gospod, Gospod,' pa ne delam tega, kar zapovedujem? (Lk 6:46)
THE REAL Kristusov um
V zadnjem letu sem vedno znova poslušal Gospodove besede,
Kljub temu pa vam zamerim: izgubili ste ljubezen, ki ste jo imeli sprva. Zavedajte se, kako daleč ste padli. Pokajte se in opravite dela, ki ste jih opravili sprva. (razodetje 2: 4-5)
Govori s Cerkvijo, govori z mano. Ali smo se tako prevzeli v opravičevanju, preučevanju Svetega pisma, teoloških tečajih, župnijskih programih, duhovnem branju, znamenjih časa, molitvi in premišljevanju ..., da smo pozabili na svojo poklicanost - ljubezen—Pokazati drugim Kristusov obraz z nesebičnim ponižnim služenjem? Ker je to tisto, kar bo prepričalo svet, tako kot Centurion
je bil prepričan - ne s Kristusovim pridiganjem - ampak navsezadnje s tem, kar je bil priča, da se je dogajalo pred njim na križu na Golgoti. Zdaj bi morali biti prepričani, da svet ne bo spreobrnjen z zgovornimi pridigami, uglajenimi spletnimi mesti ali pametnimi programi.
Če se beseda ni spreobrnila, se bo spreobrnila kri. —PAPE JOHN PAUL II, iz pesmi “Stanislav"
Vsak dan prejemam pisma s podrobnostmi o poplavi bogokletstva, ki se še naprej izliva iz zahodnih medijev. Toda ali je to pravo bogokletstvo?
Neverujoči moje ime nenehno hulita, pravi Gospod. Gorje človeku, ki povzroča bogokletje nad mojim imenom. Zakaj je Gospodovo ime bogokletno? Ker rečemo eno, naredimo drugo. Ko na naše ustnice slišijo božje besede, so neverniki presenečeni nad njihovo lepoto in močjo, ko pa vidijo, da te besede nimajo učinka v našem življenju, se njihovo občudovanje spremeni v prezir in zavrnejo besede, kot so miti in pravljice. —Iz homilije, napisane v drugem stoletju, Liturgija ur, Zv. IV, str. 521
To je vsakodnevno obdelovanje našega mesa, gojenje naših kamnitih src, da bi v njih vzniknil sam Ljubezen - to je tisto, kar svet želi okusiti in videti: Jezus, ki živi v meni. Potem moje pridiganje, moje spletne oddaje, moje knjige, moji programi, moje pesmi, moji nauki, moji spisi, moja pisma, moje besede dobijo novo moč - moč Svetega Duha. In več kot to - in tu je res sporočilo - če je moj cilj vsak trenutek odložiti svoje življenje drugim, služiti in dajati in gojiti samoodpoved, potem ko pridejo preizkušnje in stiske, ne bom odpadel, ker imam »Obleči Kristusov um,« sem že vzel na ramo križ trpljenja. Moje srce je postalo srce iz mesa, dobre zemlje. Majhna semena potrpljenja in vztrajnosti, ki jih je dal z molitvijo, preučevanjem itd., Se bodo potem v tem ukoreninila tla ljubezni, zato jih ne bo žgalo sonce skušnjave, niti jih ne bo odnesel veter preizkušenj.
Ljubezen nosi vse ... (1 Kor 13)
To je naloga, ki je bila pred mano, pred vsemi nami:
Torej, odkar je Kristus trpel v telesu, se tudi vi oborožite z enakim odnosom (kdor trpi v telesu, je prekinil z grehom), da ne bi porabil tistega, kar je ostalo od njegovega življenja v telesu, za človekove želje, ampak za voljo Boga. (1 hišni ljubljenček 4: 1-2)
Ta odnos ljubeče samozatajanje, to je tisto, kar krši našo žarko zavezo z grehom! Ta »Kristusov um« bolj kot obratno premaguje preizkušnje in skušnjave. Da, dobrodelnost je vera v akcijo.
Zmaga, ki osvoji svet, je naša vera. (1. Jn 5: 4)
PRIMERJANJE IN AKCIJA
Ne more biti samo molitev, premišljevanje brez ukrepanja. Oba morata biti poročen: ljubiti Gospoda, svojega Boga in vaš sosed. Ko sta molitev in dejanje poročena, rojevata Boga. In to je resnično nekakšno rojstvo: kajti Jezus je zasajen v dušo, negovan z molitvijo in zakramenti, nato pa s skrbnim dajanjem in žrtvovanjem samega sebe prevzame meso. Moje meso.
… Vedno v telesu nosimo Jezusov umiranje, da se lahko tudi Jezusovo življenje kaže v našem telesu. (2. Kor. 4:10)
Kdo je boljši vzor tega kot Marija, kot je razvidno iz Veselih skrivnosti rožnega venca? Kristusa je spočela s svojim "fiatom". Tam ga je premišljevala v maternici. A to še ni bilo vse. Kljub lastnim potrebam je prečkala hribovje Jude, da bi pomagala sestrični Elizabeti. Dobrodelnost. V teh prvih dveh veselih skrivnostih vidimo poroko kontemplacijo in ukrepanje. In ta zveza je ustvarila Tretjo radostno skrivnost: Jezusovo rojstvo.
MUČENSTVO
Jezus kliče svojo Cerkev, da se pripravi na mučeništvo. To je predvsem in za večino a bele mučeništvo. Čas je ... O Bog, čas je živi to.
11. novembra 2010, na dan, ko se spominjamo tistih, ki so dali življenje za naše svoboščine, sem v molitvi prejel to besedo:
Duša, ki se je izpraznila, kot se je Moj sin izpraznil sam, je duša, v kateri bo seme Božje besede našlo počivališče. Tam ima gorčično seme prostor za rast, širjenje vej in tako napolni zrak z vonjem po sadu Duha. Želim si, da bi bil
taka duša, Moj otrok, tisti, ki nenehno izliva aromo mojega Sina. V resnici je prav pri gojenju mesa, pri izkopavanju kamenja in plevela, da seme najde prostor za počitek. Ne pustite nobenega kamna na kamnu, niti enega plevela, ki stoji. Ustvari zemljo bogato s krvjo mojega Sina, pomešano s tvojo krvjo, preliveno s samoodpovedjo. Ne bojte se tega postopka, saj bo rodil najlepše in najbolj okusne sadove. Kamna ne puščajte brez kamna in plevela. Prazno-kenoza—in napolnil vas bom s svojim Jazom.
Jezus:
Ne pozabite, da brez mene ne morete storiti ničesar. Molitev je sredstvo, s katerim prejmete milost za življenje nadnaravnega življenja. Ko sem umrl, se moje meso, ko sem postal človek, ni moglo obnoviti, toda kot Bog sem lahko premagal smrt in vstal v novo življenje. Tako tudi v svojem telesu lahko vse umreš - umreš sam sebi. Toda moč Duha v vas, ki vam je dana po zakramentih in molitvi, vas bo dvignila v novo življenje. Mora pa biti nekaj mrtvega za vzgajati, moj otrok! Tako je dobrodelnost življenjsko pravilo, popolno podarjanje sebe, da se lahko obnovi Novi Jaz.
ZAČNI ZNOVA
Hotel sem zapustiti cerkev, ko me je Gospod v svojem usmiljenju (da ne bi obupal) spomnil na tiste čudovite besede upanja:
Ljubezen zajema množico grehov. (1. Petrovo 4: 8)
Ne ozirajmo se preko pluga na tla, ki jih je naša ljubezen pustila neokrnjene in skalnate. Toda nastavitev je pogled na sedanji trenutek, začnite znova. Nikoli ni prepozno biti Jezusov svetnik, če imaš dih v pljučih in besedo na jeziku: fiat.
Amen, amen, pravim vam, če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostane samo pšenično zrno; če pa umre, obrodi veliko sadov ... Naj Kristus prebiva v vaših srcih z vero, da boste zakoreninjeni in utemeljeni v ljubezni ... (prim. Ef 3)
POVEZANO BRANJE:
