Karizmatičen? IV. Del

I so me že prej vprašali, ali sem "karizmatik." In moj odgovor je: »Sem Katoliška! " Se pravi, želim biti v celoti Katoličanka, živeti v središču depozita vere, srcu naše matere, Cerkve. In tako se trudim biti "karizmatičen", "marian", "kontemplativen", "aktiven", "zakramentalen" in "apostolski". To pa zato, ker vse našteto ne sodi v to ali ono skupino ali to ali ono gibanje, ampak v Celoten Kristusovo telo. Medtem ko se apostolati lahko razlikujejo v žarišču svoje posebne karizme, bi morali biti, če bi bili popolnoma živi, ​​popolnoma »zdravi«, njegovo srce, njegov apostolat, odprti za Celoten zakladnico milosti, ki jo je Oče podelil Cerkvi.

Blagor Bogu in Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v Kristusu blagoslovil z vsakim duhovnim blagoslovom v nebesih ... (Ef 1)

Pomislite na kapljico vode, ki zadene površino ribnika. Od te točke kocentrični krogi sevajo navzven v vse smeri. Cilj vsakega katolika bi moral biti, da se postavi v središče, kajti "kapljica vode" je naša sveta tradicija, zaupana Cerkvi, ki se nato širi v vse smeri duše in nato sveta. Je vod milosti. Kajti sama "kapljica" prihaja iz "Duha resnice", ki nas vodi v vso resnico: ^[1]prim. Janez 16:13

Sveti duh je "načelo vsakega vitalnega in resnično odrešujočega delovanja v vsakem delu telesa." Dela na več načinov, da bi v dobrodelnosti zgradil celotno telo: po Božji Besedi, »ki te lahko zgradi«; s krstom, skozi katerega tvori Kristusovo telo; po zakramentih, ki dajejo rast in zdravljenje Kristusovim članom; z "milostjo apostolov, ki ima prvo mesto med njegovimi darili"; po vrlinah, zaradi katerih delujemo v skladu s tem, kar je dobro; končno s številnimi posebnimi milostmi (imenovanimi "karizme"), s katerimi vernike pripravi "v pripravljenost in pripravljenost za različne naloge in službe za obnovo in izgradnjo Cerkve." -Katekizem katoliške cerkve, n 798

Če pa bi kdo zavrnil katerega koli od teh načinov, na katerega bi Duh deluje, kot da bi se postavil na greben valovanja. In namesto da bi vas Duh pustil, da vas premakne v katero koli smer iz središča (torej, da bi bil dostopen in imel dostop do "vsakega duhovnega blagoslova v nebesih"), bi se človek začel premikati v smeri tega enega samega vala. To je resnično duhovna oblika Protestantizem.

Ne bodite zavedeni, moji ljubljeni bratje: vsa dobra darila in vsa popolna darila so od zgoraj, prihajajo od Očeta luči, pri katerem ni sprememb ali sence, ki bi jo povzročila sprememba. (Jakob 1: 16-17)

Vsa ta dobra in popolna darila prihajajo k nam v običajnem milostnem redu po Cerkvi:

Edini posrednik, Kristus, je tu na zemlji ustanovil in vedno vzdržuje svojo sveto Cerkev, skupnost vere, upanja in ljubezni kot vidno organizacijo, s katero vsem ljudem posreduje resnico in milost.. -Katekizem katoliške cerkve, n 771

NORMALNO KRŠČANSKO ŽIVLJENJE

Skoraj vsak dan mi nekdo pošlje posebno molitev ali pobožnost. Če bi nekdo skušal moliti vse pobožnosti, ki so se pojavile skozi stoletja, bi moral ves dan in noč preživeti v molitvi! Razlika pa je med nabiranjem in izbiro te ali one pobožnosti, tega zavetnika, tiste molitve ali te devetnice - in izbire, ali biti odprt ali zaprt za milostne posode, ki so temeljna do krščanskega življenja.

Ko gre za izliv Svetega Duha in karizme, te ne spadajo v nobeno skupino ali celo v "Karizmatično prenovo", kar je zgolj naslov, ki opisuje Božje gibanje v zgodovini odrešenja. Torej, če nekoga označimo za "karizmatika", to dejansko škodi resničnosti. Za vsak katolik bi moral biti karizmatičen. To pomeni, da bi moral biti vsak katolik napolnjen z Duhom in odprt za sprejemanje daril in karizm Duha:

Ukvarjajte se z ljubeznijo, a vneto si prizadevajte za duhovne darove, predvsem, da lahko prerokujete. (1 Kor 14: 1)

… Ta binkoštna milost, znana kot Krst v Svetem Duhu, ne pripada nobenemu gibanju, temveč celotni Cerkvi. Pravzaprav res ni nič novega, ampak je bil del Božje zasnove za njegovo ljudstvo od prvih binkoštnih dni v Jeruzalemu in skozi zgodovino Cerkve. Ta milost binkošti je bila v pisanju cerkvenih očetov v življenju in praksi Cerkve videti kot norma za krščansko življenje in kot sestavni del polnosti krščanske iniciacije.. - najbolj častiti Sam G. Jacobs, aleksandrijski škof; Razpihovanje plamena, str. 7, McDonnell in Montague

Zakaj je torej to "normativno" krščansko življenje zavrnjeno še danes, 2000 let po prvih binkoštih? Prvič, izkušnja prenove je nekaj, kar se nekaterim zdi vznemirljivo - ne pozabite, prišlo je za petami stoletja konzervativnega izražanja svoje vere v času, ko so bili laični verniki večinoma nezavzeti v svojem župnijskem življenju. Naenkrat so se začele pojavljati majhne skupine tu in tam, kjer so bujno prepevale; roke so bile dvignjene; govorili so v jezikih; bila so ozdravljenja, besede znanja, preroške spodbude in ... veselje. Veliko veselja. Pretreslo je status quo in odkrito povedano še naprej pretrese našo samozadovoljnost še danes.

Tu pa moramo definirati razliko med duhovnost in izraz. Duhovnost vsakega katoličana mora biti odprta za vse milosti, ki jih ponuja naša sveta tradicija, in biti poslušna vsem njenim naukom in spodbudam. Kajti Jezus je o svojih apostolih rekel: "Kdor posluša tebe, posluša mene." ^[2]Luka 10: 16 Biti "krščen v Duhu", kot je razloženo v Del II, je doživeti sprostitev ali ponovno prebujanje zakramentalnih milosti krsta in birme. Pomeni tudi prejemanje karizme v skladu z Gospodovo naklonjenostjo:

Toda en in isti Duh proizvaja vse te [karizme], ki jih vsakemu posamezniku razdeli, kot želi. (1 Kor 12)

Kako eno izraža to prebujanje je individualno in različno glede na človekovo osebnost in način gibanja Duha. Bistvo je v tem, da je, kot je izjavila ameriška konferenca katoliških škofov, to novo življenje v Duhu preprosto "normalno":

Kot doživlja katoliška karizmatična prenova, krst v Svetem Duhu Jezusa Kristusa pozna in ljubi kot Gospoda in Odrešenika, vzpostavlja ali ponovno vzpostavlja neposrednost odnosa z vsemi tistimi osebami Trojice in skozi notranjo preobrazbo vpliva na celotno krščansko življenje . Obstaja novo življenje in novo zavestno zavedanje Božje moči in prisotnosti. Gre za milostno izkušnjo, ki se dotakne vseh dimenzij cerkvenega življenja: bogoslužje, pridiganje, poučevanje, služenje, evangelizacija, molitev in duhovnost, služenje in skupnost. Zaradi tega smo prepričani, da krst v Svetem Duhu, ki ga v krščanskih izkušnjah razumemo kot obuditev prisotnosti in delovanja Svetega Duha, danega v krščanski iniciaciji, in se kaže v širokem spektru karizm, vključno s tesno povezanimi z katoliška karizmatična prenova je del običajnega krščanskega življenja.  -Milost za novo pomlad, 1997, www.catholiccharismmatic.us

TOPLOTKA DUHOVNEGA VOJENJA

Vendar, kot smo videli, gibanje Božjega duha življenje pušča vse prej kot »normalno«. V prenovi so katoličani nenadoma začeli ogenj; začeli so moliti s srcem, brati Sveto pismo in se odvrniti od grešnega načina življenja. Postali so goreči za duše, vključeni v službe in so se strastno zaljubljali v Boga. In tako so Jezusove besede postale resnične v mnogih družinah:

Ne mislite, da sem prišel prinesti mir na zemljo. Prišel sem prinesti ne mir, ampak meč. Zakaj sem prišel postaviti moža zoper njegovega očeta, hčerko proti njeni materi in snaho proti tašči; in sovražniki bodo njegovi iz gospodinjstva. " (Matevž 10: 34–36)

Satan se z mlačnimi ne obremenjuje veliko. Lonca niti ne premešajo niti ne prevrnejo. Toda ko začne kristjan stremeti k svetosti -pazi!

Bodite trezni in pozorni. Vaš nasprotnik, hudič, se skriva kot rjoveč lev in išče nekoga, ki bi ga požrl. (1 Pet 5: 8)

Karizme Duha so namenjene gradnji Kristusovega telesa. Zato satan skuša karizme kastrirati in s tem podreti telo. Če smo Cerkev, ki ne prerokuje več, ki ne pridiga v moči Duha, ki ne zdravi, daje besede znanja, dela usmiljenja in rešuje duše zlega ... v resnici torej sploh nismo grožnja in Satanovo kraljestvo napreduje bolj kot Stvarnikovo. Tako Preganjanje vedno sledi po pristni potezi Božjega duha. Dejansko so po binkoštih judovske oblasti - ne nazadnje tudi Savel (ki bi postal sv. Pavel) - želele, da bi bili učenci usmrčeni.

PROTI SVETOSTI

Bistvo tukaj ni v tem, ali nekdo dvigne ali ploska, govori v jeziku ali ne ali se udeleži molitvenega shoda. Bistvo je v tem, danapolnite se z Duhom"

... ne napite se vina, v katerem se skriva razuzdanost, ampak bodite napolnjeni z Duhom. (Efež 5:18)

In moramo biti da bi začeli rojevati sadove Duha ne samo v svojih delih, ampak predvsem v svojem notranjem življenju, ki nato naša dela spremeni v "sol" in "svetlobo":

… Sad Duha je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, radodarnost, zvestoba, nežnost, samokontrola ... Zdaj tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s svojimi strastmi in željami. Če živimo v Duhu, tudi mi sledimo Duhu. (Gal 5: 22-25)

Veliko delo Duha je narediti vsakega od nas sveto, templji živega Boga. ^[3]prim. 1. Kor 6:19 Svetost je »zrelost«, ki jo Cerkev išče kot plod karizmatične prenove - ne le minljiva čustvena izkušnja, tako čustvena, kot je morda za nekatere. V apostolskem nagovarjanju laikov je papež Janez Pavel II. Zapisal:

Življenje po Duhu, katerega sad je svetost (prim. Rom 6: 22;Gal 5: 22), vznemirja vsakega krščenega in od vsakega zahteva slediti in posnemati Jezusa Kristusa, v sprejemanju blaženih, v poslušanju in premišljevanju Božje besede, v zavestnem in dejavnem sodelovanju v liturgičnem in zakramentalnem življenju Cerkve, v osebni molitvi, v družini ali v skupnosti, v lakoti in žeji pravice, v prakticiranje zapovedi ljubezni v vseh življenjskih okoliščinah in služenje bratom, zlasti najmanjšim, ubogim in trpečim. -Christifideles Laici, n. 16., 30. december 1988

Z eno besedo, da živimo na center "kapljice" naše katoliške vere. To je »življenje v duhu«, ki si ga svet obupno želi priča. Do tega pride, ko z Bogom živimo v notranjosti z vsakodnevno molitvijo in pogostimi zakramenti, s stalnim spreobrnjenjem in kesanjem ter naraščajočo odvisnostjo od Očeta. Ko postanemo "Kontemplativci v akciji." ^[4]primRedemptoris Missio, n. 91. Cerkev ne potrebuje več programov! Kar potrebuje, so svetniki ...

Ni dovolj posodobiti pastoralnih tehnik, organizirati in uskladiti cerkvene vire ali se poglobiti v svetopisemske in teološke temelje vere. Potrebna je spodbuda nove »gorečnosti za svetost« med misijonarji in v celotni krščanski skupnosti ... Z eno besedo, postaviti se morate na pot svetosti. - POJDITE JOHN PAUL II, Redemptoris Missio, n. 90.

In prav zaradi tega se je Božji duh razžalil na Cerkev, ker ...

Samo sveti ljudje lahko obnovijo človeštvo. —PAPE JOHN PAUL II, Sporočilo, pripravljeno pred njegovo smrtjo, Mladini sveta; Svetovni dan mladih; n. 7; Köln, Nemčija, 2005

Nato, kako je karizmatična prenova milost, da Cerkev pripravim na zadnji čas, in moje osebne izkušnje (da, obljubljam, da ... toda Sveti Duh ima boljše načrte od mene, ko vam še naprej poskušam pisati iz srce kot Gospod vodi ...)

Tvitnite

Vaša donacija v tem trenutku je zelo cenjena!

Kliknite spodaj, če želite to stran prevesti v drug jezik: