Karizmatičen? V. del

 

 

AS danes gledamo karizmatično prenovo, opažamo velik upad njegovega števila, tisti, ki ostajajo, pa so večinoma sive in bele lase. V čem je bila torej karizmatična prenova, če se zdi, da je na površju vročina? Kot je v odgovor na to serijo zapisal en bralec:

Na neki točki je karizmatično gibanje izginilo kot ognjemet, ki osvetli nočno nebo in nato pade nazaj v temo. Bil sem nekoliko zmeden, da bo poteza Vsemogočnega Boga izginila in končno izginila.

Odgovor na to vprašanje je morda najpomembnejši vidik te serije, saj nam pomaga razumeti ne samo, od kod smo, ampak tudi prihodnost Cerkve ...

 

UPANJE V BREZUPRAŽNOSTI

Živimo v svetu, kjer je povsod od Hollywooda, glavnih novic, tistih, ki preroško govorijo Cerkvi in ​​svetu ... skupna tema prihajajočega razpada družbe, njenih struktur in posledično narava, kakršno poznamo. Kardinal Ratzinger, zdaj papež Benedikt XVI., Je to povzel pred osemnajstimi leti:

Danes je očitno, da vse velike civilizacije na različne načine trpijo zaradi vrednot in idej, ki v nekaterih delih sveta prevzemajo nevarne oblike ... Marsikje smo na robu neupravljivosti. — »Bodoči papež govori«; catholiculture.com, 1. maja 2005

Z eno besedo se spuščamo v brezpravnost, kjer se zdi, da se omejevalnik neurejenih apetitov človeške narave odpravi (glej Zadrževalec). To opozarja na Sveto pismo, ki govori o prihodu »brezzakonitega« ...

Kajti skrivnost brezpravja že deluje. Toda tisti, ki se zadržuje, mora to storiti le za zdaj, dokler ga ne odstranijo s prizorišča ... Kajti, če odpadništvo ni prvo in se razkrije brezzakonski ... tisti, ki prihaja iz moči Satana v vsakem mogočnem dejanju in v znamenjih in čudežih, ki lažejo, in v vsaki hudobni prevari za tiste, ki propadajo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni. Zato jim Bog pošilja zavajajočo moč, da bodo lahko verjeli laži, da bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, a so odobrili napačno ravnanje. (2. Tesalija 2: 3, 7, 9-12)

Ali smo torej lahko kristjani v svetu, ki ga hitro zapuščamo? Razlog sam [1]glej govor papeža Benedikta, kjer prepozna svet, ki prehaja v "mrk razuma": Na predvečer imate razlog za upanje na boljšo prihodnost? Odgovor je pritrdilen, popolnoma da. Vendar je v paradoksu, ki ga je prikazal Jezus:

Pravim vam, če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostane samo pšenično zrno; če pa umre, rodi veliko sadja. (Janez 12:24)

Torej po eni strani

Doba se končuje, ne samo konec izjemnega stoletja, ampak tudi konec sedemsto let krščanstva. Največje odpadništvo od rojstva Cerkve je očitno daleč napredovalo okrog nas. —Dr. Ralph Martin, svetovalec Papeškega sveta za spodbujanje nove evangelizacije; Katoliška cerkev ob koncu dobe: kaj pravi duh? str. 292

In na drugi strani

»Ura trpljenja je božja ura. Situacija je brezizhodna: takrat je ura za upanje ... Ko imamo razloge za upanje, se zanašamo na te razloge ... " Tako bi se morali zanesti "Ne iz razlogov, ampak iz obljube - obljube, ki jo je dal Bog ... Moramo priznati, da smo izgubljeni, se predati izgubljenim in hvaliti Gospoda, ki nas reši. " - p. Henri Caffarel, Nova binkošti, Léon Joseph Cardinal Suenens, str. xi

In kaj je del obljube?

Zgodilo se bo v zadnjih dneh, «pravi Bog,» da bom del svojega duha izlil na vse meso. Vaši sinovi in ​​vaše hčere bodo prerokovali, vaši mladeniči bodo videli vizije, vaši stari bodo sanjali sanje. Dejansko bom na tiste svoje služabnike in sluškinje izlil del svojega duha v tistih dneh in oni bodo prerokovali. In delal bom čudeže v nebesih zgoraj in znamenja na zemlji spodaj: kri, ogenj in oblak dima. Sonce se bo pred prihodom velikega in čudovitega Gospodovega dne spremenilo v temo, luna pa v kri, in rešili se bodo vsi, ki bodo klicali Gospodovo ime. (Apd. 2: 17-21)

Pred »Gospodovim dnevom« prihaja veličasten izliv Svetega Duha »po vsem mesu ...«.

 

GLAVNI NAČRT

Katekizem pojasnjuje ta odlomek, ki ga je sveti Peter razglasil na binkoštno jutro:

Glede na te obljube bo Gospodov duh ob "končnem času" prenovil srca ljudi in vanj vtisnil nov zakon. Zbral in spravil bo raztresena in razdeljena ljudstva; preoblikoval bo prvo stvarjenje in Bog bo tam živel z ljudmi v miru. -Katekizem katoliške cerkve, n 715

"Končni čas" se je v bistvu začel s Kristusovim vnebohodom v nebesa. Vendar mora Kristusovo »telo« slediti Glavi pri izpolnjevanju skrivnosti odrešenja, za katero sv. Pavel pravi, da je »načrt za polnost časov, ki povzema vse stvari v Kristusu, v nebesih in na zemlji." [2]Eph 1: 10 Pravi ne samo v nebesih, ampak tudi na zemlji. Jezus je tudi molil: “pridi kraljestvo tvoje, bodi volja tvoja na Zemlji kot v nebesih. " Ostaja torej čas, ko bodo vsi narodi postavljeni pod Kristusovo zastavo: ko bo Njegovo duhovno kraljestvo, kot velika gorčica, razprostiralo veje daleč naokrog, pokrivalo zemljo; [3]prim Prihajajoče gospodstvo Cerkve ko bo končno enotnost Kristusovega telesa, ki jo je molil ure pred lastno muko.

Kar zadeva Jezusovo osebo, utelešenje Besede je popoln, ko se proslavljeni vrne k Očetu; še vedno pa je treba opraviti glede človeštva kot celote. Namen je, da bo človeštvo vključeno v novo in končno načelo s pomočjo zakramentalnega posredovanja Kristusovega telesa, Cerkve…. Apokalipsa, ki zaključuje Božjo besedo, na najbolj jasen način pokaže, da v zgodovini ne more biti govora o enorazsežnem napredku: bližje ko je konec, bolj ostra postane bitka ... Bolj ko je Sveti Duh prisoten v zgodovini, bolj razširjeno je tisto, kar Jezus imenuje greh proti Svetemu Duhu. -Hans Urs von Balthasar (1905-1988), Teo-drama, zv. 3, Dramatis Personae: Oseba v Kristusu, str. 37-38 (poudarek moj)

Kristusov duh je tisti, ki na koncu premaga duha Antikrista in samega »brezzakonitega«. A še ne bo konec po zgodnjih cerkvenih očetih.

Izpovemo, da se nam kraljestvo obljublja na zemlji, čeprav pred nebesi, le v drugem stanju obstoja.. —Tertulijan (155–240 po Kr.), Nicejski cerkveni oče; Adversus Marcion, Ante-Nicene Fathers, Henrickson Publishers, 1995, letn. 3, str. 342-343)

Božja služabnica, Luisa Piccaretta (1865-1947), je napisala 36 zvezkov, usmerjenih v to prihajajočo "dobo miru", ko bo Božje kraljestvo kraljevalo "na zemlji, kakršna so nebesa". Od leta 2010 sta dva vatikanska teologa njenim spisom podelila "pozitivno" sodbo, kar je še bolj utrlo pot njeni beatifikaciji. [4]prim http://luisapiccarreta.co/?p=2060 

V enem zapisu Jezus reče Luisi:

Ah, hči moja, bitje vedno bolj dirka v zlo. Koliko mahinacije propasti, ki jih pripravljajo! Šli bodo tako daleč, da se bodo izčrpali v zlu. Toda medtem ko se oni sami zavzemajo za pot, bom jaz zasedel sebe z dokončanjem in izpolnitvijo svojega Fiat Voluntas Tua  ("Tvoje bo storjeno"), tako da bo Moja volja kraljevala na zemlji - vendar na popolnoma nov način. Ah ja, hočem zmediti človeka v Ljubezni! Zato bodite pozorni. Želim, da skupaj z menoj pripravite to dobo nebesne in božanske ljubezni ... —Jesus služabniku božjemu, Luisa Piccarreta, Rokopisi, 8. februar 1921; odlomek iz Sijaj kreacije, Rev. Joseph Innanuzzi, str.80

To kraljestvo na zemlji bo odprlo "nova" ali "druga binkošti" na celotni zemlji - "na vse meso. " Po besedah Jezus častitljivi Mariji Concepción Cabrera de Armida ali "Conchita":

Prišel je čas za povišanje Svetega Duha na svetu ... Želim si, da bi bila ta zadnja epoha posvečena na prav poseben način temu Svetemu Duhu ... Na vrsti je, je njegova doba, zmaga ljubezni v Moji Cerkvi, v celotnem vesolju.- p. Marie-Michel Philipon, Conchita: materin duhovni dnevnik, str. 195-196; odlomek iz Sijaj kreacije, Rev. Joseph Innanuzzi, str.80

Se pravi, da binkošti niso enkratni dogodek, ampak milost, ki bo dosegla vrhunec v drugi binkošti, ko bo Sveti Duh "obnovil obraz zemlje".

 

ZRNO PŠENICE PADA ... V PUSTINJI

Tako zgoraj v besedi Svetega pisma vidimo cerkvene očete, teologe in mistike, da Bog usmrčuje svojo Cerkev, ne zato, da bi jo uničil, ampak zato, da bi lahko sodelovala pri sadu vstajenja.

Cerkev bo vstopila v slavo kraljestva šele s to zadnjo pasho, ko bo sledila svojemu Gospodu v njegovi smrti in vstajenju. -Katekizem katoliške cerkve, 677

Karizmatična prenova je bila milost, ki sta jo izprosila papež Leon XIII in Janez XXIII, da je padla na Cerkev. Sredi pospešenega odpadništva je Gospod izlil del svojega Duha v pripravi a ostanek. Karizmatična prenova je sprožila »novo evangelizacijo« in oživitev karizmov Svetega Duha, ki so odigrale pomembno vlogo pri pripravi majhne vojske za te čase. Vpliv prenove samo na Pavla VI., Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. se še naprej čuti po vsej Cerkvi in ​​po svetu.

Medtem ko je veliko takih, ki niso več dejavni v svojih lokalnih karizmatičnih molitvenih skupinah ali združenjih, so kljub temu doživeli "krst Duha" in dobili karizme - nekatere, ki so morda še vedno latentne in še niso sproščene - te dni naprej. Pripravljeni so na "končno soočenje" našega časa z duhom tega sveta.

Namen karizmatične prenove ni bil ustvariti molitvene sestanke, ki bi se obdržali do konca časa. Namesto tega lahko razumemo, kaj Bog počne v prenovi, tako da preučimo prvi »krst v Duhu« na samega Gospoda.

Potem ko je bil Jezus v reki Jordan maziljen s Svetim Duhom, Sveto pismo pravi:

Napolnjen s svetim Duhom se je Jezus vrnil iz Jordana in ga je Duh štirideset dni vodil v puščavo, da bi ga hudič skušal. V teh dneh ni nič jedel in ko so bili mimo, je bil lačen. (Luka 4: 1-2)

Potem ko se je Sveti Duh leta 1967 izlival na Cerkev, dve leti po koncu Vatikana II, bi lahko rekli, da je Kristusovo telo v naslednjem 40 let odpeljali ven v puščavo. [5]prim Koliko je ura? - II. Del

… Razen če pšenično zrno pade na tla in umre, ostane samo pšenično zrno; če pa umre, rodi veliko sadja. (Janez 12:24)

Tako kot je bil Jezus poleg Očeta v skušnjavi materializma, samopoveličevanja in samozaupanja, je tudi Cerkev prestala te skušnjave, da bi jo preizkusila in očistila. Tako je bila sezona karizmatične prenove tudi boleča, saj je bila deležna delitev in žalosti, saj je bila vsaka od teh skušnjav odpovedana. Tisti, ki niso opustili svoje vere in so bili poslušni Duhu, je lonček rodil sad večje poslušnosti, ponižnosti in zaupanja v Gospoda.

Moj otrok, ko prideš služit Gospodu, se pripravi na preizkušnje ... Kajti v ognju se zlato preizkuša, izbrani pa v lončku ponižanja. (Sirach 1: 5)

Kot sem napisal v Del IV, cilj »izliva«, »izliva«, »polnjenja« ali »krsta« v Duhu je bil pri Božjih otrocih roditi sad svetost. Kajti svetost je Kristusov vonj, ki odganja satanov smrad in privlači nevernike k Resnici, ki živi v njej. Skozi a kenoza, to praznjenje samega sebe v Puščava skušnjav, da Jezus prihaja kraljevati v meni tako, da jene več jaz, ampak Kristus, ki živi v meni." [6]prim. Gal 2:20 Karizmatična prenova kot taka takrat, ni toliko umiranje, kot upamo, da zori, ali bolje rečeno, kalivo. Čudovita izkušnja Boga v zgodnjih letih s hvaljenjem in čaščenjem, intenzivnimi molitvami in odkrivanjem karizm ... je umaknila mesto »odsotnosti Boga«, kjer se mora duša odločiti, da bo ljubila tistega, ki ga ne vidi; zaupati tistemu, ki se ga ne more dotakniti; hvaliti tistega, za katerega se zdi, da ne odgovori v zameno. Z eno besedo, Bog je Cerkev na koncu teh štiridesetih let pripeljal do mesta, kjer ga bo bodisi zapustila bodisi lačen zanj.

Jezusa ... je Duh štirideset dni vodil v puščavo ... in ko so končali, je bil lačen.

Toda preberite, kaj še piše Luka:

Jezus se je vrnil v Galilejo v moči Duha in novice o njem so se razširile po celotni regiji. (Luka 4:14)

Ravno rafinerija puščave [7]prim. Zah 13: 9 to nam odvzame našo samozavest, naše lažne predstave, da smo nekako močni ali nadzorujemo. Za to primarno delo v nas je bil dan Duh, ki je ustvaril vero, ki sije v dobrih delih:

... po Duhu usmrtite dejanja telesa ... (Rim 8:13)

Ko živimo v središču resnice, torej v svoji popolni revščini, ločeni od Boga, je to tisto moč Svetega Duha lahko skozi nas resnično dela čudeže. Živeti v svoji revščini pomeni zapustiti lastno voljo, pobrati svoj križ, se odreči sebi in slediti Božanski volji. Jezus je svaril pred idejo, da so karizmatični darovi znak svetosti sami po sebi:

V nebeško kraljestvo ne bo vstopil vsak, ki mi reče: 'Gospod, Gospod', ampak samo tisti, ki izpolnjuje voljo mojega nebeškega Očeta. Mnogi mi bodo tisti dan rekli: 'Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu? Ali nismo pregnali demonov v vašem imenu? Ali nismo v tvojem imenu storili mogočnih dejanj? ' Potem jim bom slovesno izjavil: 'Nikoli te nisem poznal. Pojdite stran od mene, zločinci. (Mat. 7: 21-23)

Če govorim v človeškem in angelskem jeziku, vendar nimam ljubezni, sem odmeven gong ali spopadljiva činela. (1 Kor 13: 1)

Božje delo med njegovim današnjim ostankom je, da nam odvzame voljo, da bomo živeli, se gibali in imeli svoje bitje v Njegovi Volji. Tako lahko po Jezusovih stopinjah iz puščave pridemo kot ljudje, ki so pripravljeni na premikanje po moč Svetega Duha, ki bo uničil Satanove trdnjave in pripravil svet, tudi z našo krvjo, na rojstvo novega obdobja miru, pravičnosti in enotnosti.

Še enkrat, tukaj je tista močna prerokba, izrečena v prvih letih karizmatične prenove med druženjem s papežem Pavlom VI. Na Trgu sv. Petra: [8]Oglejte si spletno oddajo: Prerokba v Rimu

Ker vas ljubim, vam želim pokazati, kaj danes počnem v svetu. Želim te pripraviti na to, kar prihaja. Dnevi teme prihajajo na svet, dnevi stiske ... Stavbe, ki zdaj stojijo, bodo ne stoji. Podpore, ki je zdaj na voljo mojim ljudem, je ne bo. Želim, da ste pripravljeni, moji ljudje, da poznate samo mene in se prilepite k meni ter me imate globlje kot kdaj koli prej. Odpeljal vas bom v puščavo ... odvzel vam bom vse, od česar ste zdaj odvisni, torej ste odvisni samo od mene. Čas teme prihaja na svet, toda čas slave prihaja za mojo Cerkev, čas slave prihaja za moje ljudstvo. Izlil bom na vas vse darove svojega Duha. Pripravil te bom na duhovni boj; Pripravil vas bom na čas evangelizacije, ki ga svet še ni videl ... In ko ne boš imel ničesar razen mene, boš imel vse: zemljo, polja, domove in brate in sestre ter ljubezen in veselje ter mir bolj kot kdaj koli prej. Bodite pripravljeni, ljudje, želim vas pripraviti… —Dal dr. Ralph Martin, binkošti v ponedeljek, maj 1975, Rim, Italija

V VI. Delu bom razložil, zakaj je priprava Cerkve Gospino delo in kako so papeži zagovarjali prihajajoči »novi binkošti«….

 

 

 

 

Zahvaljujemo se vam za to polno službo!

Kliknite spodaj, če želite to stran prevesti v drug jezik:


Natisni prijazno, PDF in e-pošta

Opombe

Opombe
1 glej govor papeža Benedikta, kjer prepozna svet, ki prehaja v "mrk razuma": Na predvečer
2 Eph 1: 10
3 prim Prihajajoče gospodstvo Cerkve
4 prim http://luisapiccarreta.co/?p=2060
5 prim Koliko je ura? - II. Del
6 prim. Gal 2:20
7 prim. Zah 13: 9
8 Oglejte si spletno oddajo: Prerokba v Rimu
Objavljeno v DOMOV, KARIZMATIČNO? in označena , , , , , , , , , , , , , , , , , .

Komentarji so zaprti.