Dragi sveti oče ... Prihaja!

TO Njegova svetost, papež Frančišek:

 

Dragi sveti oče,

Ves čas pontifikata vašega predhodnika, svetega Janeza Pavla II., Nas je, mladino Cerkve, neprestano prigovarjal, naj postanemo »jutranji stražarji na zori novega tisočletja«. ^[1]PAPEJ Janez Pavel II., Novo Millennio Inuente, št.9; (prim. Iz 21-11)

… Stražarji, ki svetu oznanjajo novo zore upanja, bratstva in miru. - OBRAČAJ JOHN PAUL II, naslov na mladinsko gibanje Guanelli, 20. aprila 2002, www.vatican.va

Od Ukrajine do Madrida, Perua do Kanade nas je pozval, da postanemo "protagonisti novega časa" ^[2]PAPE JOHN PAUL II, slavnostna slovesnost, Mednarodno letališče Madrid-Baraja, 3. maj 2003; www.fjp2.com ki je ležala neposredno pred Cerkvijo in svetom:

Dragi mladi, odvisno je od vas čuvaji zjutraj, ki naznanjajo sončni prihod, ki je Vstali Kristus! - POJDITE JOHN PAUL II, Sporočilo svetega očeta mladini sveta, XVII svetovni dan mladih, n. 3; (prim. 21: 11–12)

Vaš neposredni predhodnik je nadaljeval s pozivom k razjasnitvi:

Opolnomočeni z Duhom in izhajajoč iz bogate vizije vere, je nova generacija kristjanov poklicana, da pomaga graditi svet, v katerem bo Božji dar življenja dobrodošel, spoštovan in negovan ... Nova doba, v kateri nas upanje osvobodi plitvosti, apatija in samopojemanje, ki nam dušo zastrupita in zastrupita odnose. Dragi mladi prijatelji, Gospod vas prosi preroki te nove dobe ... —LOGO BENEDIKT XVI, Homilija, svetovni dan mladih, Sydney, Avstralija, 20. julij 2008

Jasno so bili izraženi tudi izrazi, v katerih smo bili pozvani, naj »gledamo in molimo«:

Mladi so se pokazali za Rim in za Cerkev poseben dar Božjega duha ... Nisem se obotavljal, da bi jih prosil za korenito izbiro vere in življenja ter jim postavil izjemno nalogo: da postanejo »jutranji stražarji« na zori novega tisočletja. —PAPEJ Janez Pavel II., Novo Millennio Inuente, št.9

Biti »za Rim in za Cerkev« je torej pomenilo ravno dati svojo »pokorščino vere« katoliški tradiciji. ^[3]prim. 2. Tes 2:15 V straži nas niso prosili, da si »znamenja časa« razlagamo skozi lastno lečo, temveč skozi cerkveno Učiteljstvo in z njim. Potem smo poslušali glas Svetega izročila, ki se je prenašal na krilih Duha skozi čas, začenši od apostolov, cerkvenih očetov, koncilov, magistrskih spisov in svetega pisma; pozorno smo poslušali cerkvene zdravnike, svetnike in mistike. Za ...

… Tudi če je Razodetje že popolno, ni bilo popolnoma eksplicitno; krščanska vera mora skozi stoletja postopoma dojeti njen polni pomen. -Katekizem katoliške cerkve, n. 66.

In nazadnje, pozorno smo se posvetili in vdali tistemu, ki nas vodi v novi evangelizaciji, "Mariji, sijoči zvezdi, ki oznanja sonce." ^[4]PAPE JOHN PAUL II, srečanje z mladimi na Letalska baza Cuatro Vientos, Madrid, Španija; 3. maj 2003; www.vatican.va Tako, dragi sveti oče, stoječ z našega vidika »v Duhu«, želimo Cerkvi oznaniti, kar smo videli in vidimo. Z veseljem in pričakovanjem vpijemo iz srca: »Prihaja! On prihaja! Jezus Kristus, Vstali, prihaja v slavi in ​​moči! "

Gospodov dan je nad nami. Poklicani smo bili, da sporočimo to dobro novico, upanje, ki presega EU praga drugega tisočletja do…

... bodite zvesti stražarji evangelija, ki čakajo in se pripravljajo na prihod novega dne, ki je Kristus Gospod. —PAPE JOHN PAUL II, srečanje z mladino, 5. maj 2002; www.vatican.va

... usmerimo pogled v prihodnost, samozavestno pričakujemo zori novega dne ... "Stražarji, kaj pa noč?" (Iz. 21:11) in slišimo odgovor: »Hark, vaši stražarji povzdignejo glas in skupaj pojejo od veselja: za oči v oči vidijo Gospodovo vrnitev na Sion ".... "Ko se bliža tretje tisočletje odrešenja, Bog pripravlja veliko pomlad za krščanstvo in že vidimo njegove prve znake." Naj nam Marija, Jutranja zvezda, pomaga, da bomo z vedno novo vnemo rekli svoj "da" Očetovemu načrtu odrešenja, da bodo lahko vsi narodi in jeziki videli njegovo slavo. —PAPE JOHN PAUL II, Sporočilo za svetovno misijonsko nedeljo, št.9, 24. oktober 1999; www.vatican.va

 

GOSPODNJI DAN: CRKVENI OČETI

Ne moremo govoriti o »Gospodovem dnevu«, ne da bi preusmerili središče Razodetja nazaj na »polog vere«, nazaj do njegovega razvoja v zgodnji Cerkvi. Kajti živo cerkveno izročilo je prešlo od Kristusa do apostolov, nato pa skozi cerkvene očete skozi stoletja.

Izročilo apostolov s pomočjo Svetega Duha v Cerkvi napreduje. Narašča vpogled v resničnost in besede, ki se prenašajo naprej ... Reki svetih očetov so priča o življenjski prisotnosti tega izročila…. -Dogmatska ustava o božanskem razodetju, Dei Verbum, Vatikan II, 18. november 1965

Na žalost je vaša svetost že od najzgodnejših časov, kot se nedvomno zavedate, herezija tako zasenčila Očetovo eshatologijo, da je pogosto primanjkovalo ustrezne teologije. Herezija milenarstvo v svojih različnih »spremenjenih« oblikah še naprej nastaja danes prav toliko kot izkrivljanja in nepravilno razumevanje Gospodovega dne prevladajo. Toda nova teološka prizadevanja in cerkveno odobrena razodetja so dala globlje in pravilno razumevanje tega, kar so cerkveni očetje učili, saj so ga prejeli od apostolov, in s tem popravila obstoječo kršitev eshatologije. O »Gospodovem dnevu« so učili:

… Naš današnji dan, ki ga omejuje vzhajajoče in zahajajoče sonce, je prikaz tistega velikega dne, na katerega krog tisoč let postavlja svoje meje. -Lactantius, Cerkveni očetje: Božanski inštituti, knjiga VII, Poglavje 14, Katoliška enciklopedija; www.newadvent.org

In spet,

Glej, Gospodov dan bo tisoč let. - pismo Barnabe, Očetje Cerkve, Pogl. 15

Zgrabil je zmaja, staro kačo, ki je Hudič ali Satan, in jo privezal tisoč let… tako, da ni mogel več zapeljati narode, dokler se tisoč let ne konča. Po tem bo za kratek čas izpuščen ... Videl sem tudi duše tistih, ki so ... oživeli in kraljevali s Kristusom tisoč let. (Razodetje 20: 1–4)

Zgodnji cerkveni očetje so Gospodov dan razumeli kot daljše časovno obdobje, ki ga simbolizira številka "tisoč". Teologijo o Gospodovem dnevu so deloma črpali iz "šestih dni" stvarjenja. Ko je Bog sedmi dan počival, so verjeli, da bo tudi Cerkev imela »sobotni počitek«, kot je učil sv. Pavel:

… Sobotni počitek še vedno ostaja za božje ljudstvo. In kdor vstopi v Božji počitek, počiva od svojih del, kot je Bog od svojih. (Heb 4: 9-10)

Z Gospodom je en dan kot tisoč let in tisoč let kot en dan. (2 Pt 3: 8)

Zamisel, da se bo Kristus vrnil v živo sredi razkošnih banketov in telesnih užitkov in vladavine zemlje dobesedno »tisoč let« je zgodnja Cerkev zavrnila, prav tako pa tudi njene spremenjene oblike (čilijazem, montanizem, posvetni mesijanstvo itd.). Tisto, kar je Oče dejansko učil, je bilo pričakovanje a duhovna prenova Cerkve. Pred njo bi bila sodba živih, ki bi očistila svet in na koncu pripravila Kristusovo nevesto, da bi se z njo srečala, ko se bo v slavi ravno ob koncu časa vrnil k vstajenju mrtvih in dokončni sodbi.  

Izpovemo, da se nam kraljestvo obljublja na zemlji, čeprav pred nebesi, le v drugem stanju obstoja; kolikor bo po vstajenju tisoč let v božansko zgrajenem mestu Jeruzalem ... Pravimo, da je to mesto Bog priskrbel za sprejem svetnikov ob njihovem vstajenju in jih osvežil z obilico vseh resnično duhovna blagoslov, kot nadomestilo za tiste, ki smo jih zaničevali ali izgubili ... —Tertullian (155–240 AD), Nicenski cerkveni oče; Proti Marcionu, Očetje Ante-Nicene, Henrickson Publishers, 1995, vol. 3, str. 342–343)

Cerkveni zdravnik sveti Avguštin je skupaj s tremi razlagami predlagal, da je takšno obdobje »duhovnega blagoslova« v Cerkvi resnično mogoče ...

... kot da bi bilo primerno, da bi svetniki tako uživali nekakšen sobotni počitek v tistem obdobju, sveto preživljanje prostega časa po šestih tisočletnih delih, odkar je bil človek ustvarjen ... (in) po zaključku šestih tisoč let, od šestih dni, nekakšen sedmi dan sobote v naslednjih tisoč letih ... In to mnenje ne bi bilo sporno, če bi verjeli, da so radosti svetnikov v tej soboti, bo duhovno, in posledično naprej prisotnost Boga... —St. Avguštin iz Hipona (354–430 n. Št .; cerkveni zdravnik), De Civitate Dei, Bk. XX, pogl. 7, Katoliška univerza v Ameriki

 

GOSPODNJI DAN: MAGISTERIUM

Učenje cerkvenih očetov je potrdilo Učiteljstvo v teološki komisiji leta 1952, ki je ugotovila, da ni v nasprotju s katoliško vero, če trdimo ...

... upanje v neki mogočni Kristusov triumf tukaj na zemlji pred dokončnim dokončanjem vseh stvari. Tak pojav ni izključen, ni nemogoč, ni vse gotovo, da pred koncem ne bo prišlo do daljšega obdobja zmagoslavnega krščanstva.

Ker so se izognili millenarizmu, so pravilno ugotovili:

Če pred tem končnim koncem nastopi obdobje, bolj ali manj podaljšano, zmagoslavne svetosti, tak rezultat ne bo prikazan Kristusove osebe v Veličanstvu, temveč delovanje tistih moči posvečenja, ki so zdaj na delu, Sveti duh in cerkveni zakramenti. -Učenje katoliške cerkve; kot je navedeno iz Zmaga Božjega kraljestva v tisočletju in končnem časus, častiti Joseph Iannuzzi, str.75-76

Padre Martino Penasa je govoril z msgr. S. Garofalo (svetovalec Kongregacije za vzroke svetnikov) o svetopisemskih temeljih zgodovinske in univerzalne dobe miru, v nasprotju z millenarizmom. Msgr. predlagal, da se zadeva predloži neposredno Kongregaciji za nauk vere. Fr. Martino je tako postavil vprašanje: “Imminente una nuova era di vita cristiana?"(" Ali je kmalu nova doba krščanskega življenja? "). Takratni prefekt, kardinal Joseph Ratzinger je odgovoril:La Questione è ancora aperta alla libera debateione, giacchè la Santa Sede non si è ancora pronunciata in modo definitivo"

Vprašanje je še vedno odprto za prosto razpravo, saj Sveti sedež v zvezi s tem ni izrekel nobene dokončne izjave. -Il Segno del Soprannauturale, Udine, Italia, n. 30, str. 10, Ott. 1990; Fr. Martino Penasa je kardinalu Ratzingerju predstavil vprašanje o »tisočletnem vladanju«

Sodobni teologi, ki se niso omejili samo na sholastično teologijo, ampak so v Cerkvi zajeli celotno telo razodetja in doktrinarnega razvoja, že od patrističnih spisov, so tako še naprej osvetljevali eshaton. Kot je zapisal sveti Vincent iz Lerinsa:

… Če bi se pojavilo kakšno novo vprašanje, o katerem takšna odločitev še ni bila sprejeta, bi se morali nato zateči k mnenjem svetih očetov, vsaj tistih, ki vsak v svojem času in kraju ostanejo v enotnosti občestva in vere, bili sprejeti kot odobreni mojstri; in karkoli bi se lahko z enim razumom in z eno privolitvijo strinjali, bi to bilo treba brez dvoma ali skrupule upoštevati kot resnični in katoliški nauk Cerkve.  -Skupno iz leta 434 našega štetja, »Za starodavnost in univerzalnost katoliške vere proti nespodobnim novostim vseh herezij«, pogl. 29, št. 77

Tako smo kot stražniki še posebej pozorni na tiste, ki so sledili navodilom svetega Vincencija:

Bistvena trditev je vmesna faza, v kateri so vstali svetniki še vedno na zemlji in še niso stopili v svojo zadnjo fazo, saj je to eden od vidikov skrivnosti zadnjih dni, ki še ni razkrita.. —Kardinal Jean Daniélou, SJ, teolog, Zgodovina zgodnjekrščanskega nauka pred Nicejskim svetom, 1964, str. 377

Kadar cerkveni očetje govorijo o sobotnem počitku ali obdobju miru, ne napovedujejo Jezusove vrnitve v mesu niti konca človeške zgodovine, temveč poudarjajo preobražajočo moč Svetega Duha v zakramentih, ki izpopolnjujejo Cerkev, zato da si jo bo Kristus ob svoji zadnji vrnitvi predstavil kot brezmadežno nevesto. —Rev. JL Iannuzzi, doktorat, STB, M.Div., STL, STD, dr. Sijaj kreacije, str. 79

 

GOSPODNJI DAN: SVETI PONTIFI

Najpomembnejši, vaša svetost, so petrinski glasovi, ki so odmevali v preteklem stoletju, začenši z Levom XIII in dosegli vrhunec v Piju XII in sv. Janezu XXIII. Cerkev. Njihove besede in dejanja so v bistvu pripravila tla za njihove naslednike, da so Cerkev popeljali v novo tisočletje. Vaš predhodnik je dejansko dejal, da je sklic drugega vatikanskega koncila…

...pripravljeniin utrjuje pot do te enotnosti človeštva, ki je potreben kot temelj, da bi bilo zemeljsko mesto podobno tistemu nebeškemu mestu, kjer vlada resnica, je dobrodelnost zakon in katerega obseg je večnost. —PAPE SV. Janez XXIII, nagovor ob otvoritvi 11. vatikanskega koncila, 1962. oktobra XNUMX; www.papalencyclicals.com

Janez XXIII je trdil, da bi »novi binkošti« dejansko olajšal potrebno prečiščevanje Cerkve, da bi bila »brezmadežna« za srečanje »dveh mest«:

Kristus je ljubil cerkev in se izročil zanjo ... da bi si lahko predstavil cerkev v sijaju, brez madežev, gub ali česar koli podobnega, da bi bila sveta in brez napak ... (Ef 5:25, 27)

Torej je preroški pomen, zakaj je Njegova svetost Janez XXIII izbral svojega soimenjaka:

Naloga skromnega papeža Janeza je, da se "pripravi na Gospoda popolnega ljudstva", kar je točno kot naloga krstnika, ki je njegov zavetnik in po katerem je vzel svoje ime. In si ni mogoče predstavljati višje in bolj dragocene popolnosti kot uspeh krščanskega miru, ki je mir v srcu, mir v družbenem redu, v življenju, blaginji, medsebojnem spoštovanju in bratstvu narodov . —PAPE SV. Janez XXIII, Pravi krščanski mir, 23. decembra 1959; www.catholicculture.org

Prerokoval je, da nas "Božanska previdnost vodi v nov red medčloveških odnosov," ^[5]—PAPE SV. Janez XXIII, nagovor ob otvoritvi 11. vatikanskega koncila, 1962. oktobra XNUMX; www.papalencyclicals.com in "združitev vsega človeštva v Kristusu." ^[6]prim. PAPE JOHN XXIII, Svetovalci za seminarje, 28. januarja 1960; www.catholicculture.org Ta "doba miru" pa ne bi bila dokončno Kristusov prihod ob koncu časa, ^[7]"Po koncu časa bo Božje kraljestvo prišlo v polnosti." -CCC, n. 1060 vendar je Priprava:

Naj se pravičnost in mir zaobjameta konec drugega tisočletja ki nas pripravi za Kristusov prihod v slavi. —PAPE JOHN PAUL II, Homily, letališče Edmonton, 17. september 1984; www.vatican.va

Papeži 20. stoletja so v bistvu ponovili Kristusovo molitev:

"In slišali bodo moj glas, in tam bo en pastir in en pastir." Naj Bog… kmalu uresniči njegovo prerokbo o preoblikovanju te utešne vizije prihodnosti v sedanjo resničnost… Božja naloga je, da to dosežemo srečno uro in vsem to sporočiti ... Ko bo prispelo, se bo izkazalo za slovesno uro, ena velika s posledicami ne samo za obnovo Kristusovega kraljestva, temveč za pomiritev ... sveta. Najgorneje molimo in tudi druge prosimo, naj molijo za tako želeno pomiritev družbe. —PAPE PIJ XI, Ubi Arcani dei Consilioi "O Kristusovem miru v njegovem kraljestvu", December 23, 1922

Enotnost sveta bo. Dostojanstvo človeške osebe se mora priznati ne samo formalno, ampak tudi učinkovito. Nedotakljivost življenja, od maternice do starosti ... Premagane bodo neupravičene družbene neenakosti. Odnosi med ljudstvi bodo mirni, razumni in bratski. Niti sebičnost, niti aroganca niti revščina ... [ne bodo] preprečili vzpostavitve pravega človeškega reda, skupnega dobrega in nove civilizacije. —PAPEJ PAVLE VI, Sporočilo Urbi et Orbi, April 4th, 1971

Pontifiksi se ne nanašajo na neizbežno in dokončni prihod Božjega kraljestva, kar bi bil odmik od "žive tradicije" Cerkve, ki so jo jasno izrazili zgodnji cerkveni očetje. Namesto tega naslavljajo prihodnjo starost v časovno področje, v katerem ostajata "svobodna volja" in človeška izbira, toda Sveti Duh zmaguje v Cerkvi in ​​skozi njo. Poslušali smo, ko je vaš neposredni predhodnik pojasnil, da »končni Jezusov prihod«, na katerega nas končno pripravlja sporočilo svete Faustine o Božjem usmiljenju, še ni neizbežen:

Če bi to izjavo v kronološkem smislu vzeli kot prepoved, naj se takoj pripravimo na Drugi prihod, bi bilo napačno. —PAPE BENEDIKT XVI, Luč sveta, pogovor s Petrom Seewaldom, str. 180-181

Precej,

Prišla je ura, ko lahko sporočilo Božanske usmiljenosti napolni srca z upanjem in postane iskra nove civilizacije: civilizacije ljubezni. —PAPE JOHN PAUL II, Homily, Krakov, Poljska, 18. avgust 2002; www.vatican.va

Petrovi nasledniki so res okrepljeno teologija, ki so jo zagovarjali očetje, da je zore Gospodovega dne prinaša izpolnitev tistih spisov, ki še niso bili dokončani "v polnosti časa", zlasti širjenje evangelija do konca zemlje.

Cerkev tisočletja mora imeti večjo zavest, da je Božje kraljestvo v začetni fazi. - POJDITE JOHN PAUL II, L'Osservatore Romano, Angleška izdaja, 25. april 1988

Katoliška cerkev, ki je Kristusovo kraljestvo na zemlji, je usojeno razširiti med vsemi ljudmi in vsemi narodi ... —PAPE PIJ XI, Quas Primas, Enciklika, n. 12. 11. december 1925; prim. Matt 24:14

Prav takrat, kozemlja bo napolnjena z Gospodovim znanjem" ^[8]Izaija 11: 9, je opozoril papež sv. Piux X, da se bo to uresničilo v zgodovini "sobotni počitek", o katerem so govorili cerkveni očetje - "sedmi dan" ali "Gospodov dan".

Oh! kadar se v vsakem mestu in vasi zvesto spoštuje Gospodov zakon, ko se izkazuje spoštovanje do svetih stvari, ko se Zakramenti obiskujejo in izpolnjujejo odredbe krščanskega življenja, zagotovo ne bo več treba nadaljevati, da bi videli vse stvari, obnovljene v Kristusu ... In potem? Potem bo končno vsem jasno, da mora Cerkev, kakršno je ustanovil Kristus, uživati ​​popolno svobodo in neodvisnost od tujega gospostva ... "Svojim sovražnikom bo razbil glave", da bodo vsi lahko vedeti, "da je Bog kralj vse zemlje", "da bi se pogani spoznali kot moški." Vse to, spoštovani bratje, verjamemo in pričakujemo z neomajno vero. —PAPE PIUS X, E Supreme, Enciklika »O obnovi vseh stvari«, št. 14, 6-7

So, napovedani blagoslov se nedvomno nanaša na čas njegovega kraljestva... Tisti, ki so videli Janeza, Gospodovega učenca, [povejte nam], da so slišali od njega, kako je Gospod učil in govoril o teh časih ... —St. Irenej iz Lyona, cerkveni oče (140–202 AD); Adresove haereze, Irinej iz Lyona, V.33.3.4, Očetje Cerkve, Založba CIMA

Janez Pavel II. Nas je opozoril, da je ta naloga, v katerievangelij kraljestva je treba oznanjevati po vsem svetu" ^[9]Matt 24: 14 mora še izpolniti:

Poslanstvo Kristusa Odrešenika, ki je zaupano Cerkvi, je še zelo daleč od dokončanja. Ko se izteka drugo tisočletje po Kristusovem prihodu, splošen pogled na človeški rod kaže, da se to poslanstvo šele začenja in da se moramo z vsem srcem zavzeti za njegovo služenje. - POJDITE JOHN PAUL II, Misija Redemptoris, n. 1.

Janez Pavel II. Torej »nova doba«, »doba miru« ali »tretje tisočletje« krščanstva ni priložnost, da se »prepustimo novemu millenarizmu« ...

… Z skušnjavo napovedati bistvene spremembe v življenju družbe kot celote in celotne družbe vsak posameznik. Človeško življenje se bo nadaljevalo, ljudje bodo še naprej spoznavali uspehe in neuspehe, trenutke slave in faze propadanja, Kristus, naš Gospod, bo vedno, do konca časa, edini vir odrešenja. —POPE JOHN PAUL II, Nacionalna konferenca škofov, 29. januarja 1996; www.vatican.va

Cerkev tretjega tisočletja bo po njegovih besedah ​​ostala Cerkev "evharistije in pokore", ^[10]prim L'Osservatore Romano, Angleška izdaja, 25. april 1988 zakramentov, ki nosijo pečat časovnega reda in ki bodo še naprej »vir in vrh« krščanskega življenja do konca človeške zgodovine. ^[11]"Sveti red je zakrament, po katerem se poslanstvo, ki ga je Kristus zaupal svojim apostolom, še naprej izvaja v Cerkvi do konca časa." -CCC, 1536

Gospod nam je rekel, da bo Cerkev nenehno trpela na različne načine do konca sveta. —PAPE BENEDICT XVI, Intervju z novinarji na letu na Portugalsko, 11. maja 2010

Pa vendar bo višina svetosti, ki jo bo Cerkev dosegla v prihodnjih časih, sama po sebi pričevanje vsem narodom:

… Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu kot priča vsem narodomin potem bo prišel konec. (Mat. 24:14)

Ta konec uči evangelist - in kot so potrdili zgodnji cerkveni očetje - prihaja po "dobe miru" ob zaključku "sedmega dne".

Ko bo tisoč let dopolnjeno, bo Satan izpuščen iz zapora. Šel bo zapeljati narode na štirih koncih sveta, Goga in Magoga, da jih zbere za boj ... (Raz. 20: 7-8)

Človek med nami po imenu Janez, eden izmed Kristusovih apostolov, je prejel in napovedal, da bodo Kristusovi privrženci tisoč let prebivali v Jeruzalemu in da bo potem zgodilo bi se vsesplošno in skratka večno vstajenje in obsodba. - sv. Justin Martyr, Dialog s Tryphom, Pogl. 81, Očetje Cerkve, Krščanska dediščina

Sodna sodba torej uvaja "osmi" in večni dan Cerkve.

... ko bo prišel Njegov sin in uničil čas brezzakonnega in sodil brezbožnemu ter spremenil sonce in luno in zvezde - tedaj bo res počival sedmi dan ... po počitek vsem, naredil bom začetek osmega dne, torej začetek drugega sveta. -Barnabino pismo (70–79 AD), ki jo je napisal apostolski oče drugega stoletja

Tako, dragi sveti oče, jasno je, da je Cerkev od najstarejših do danes učila o prihajajoči novi dobi miru po ti časi žalosti, »čas brezzakonitega«, kar verjamemo, da je blizu. Kot stražarji se počutimo prisiljeni objaviti ne samo zore, ampak tudi opozorilo da je polnoč na prvem mestu in da je po besedah ​​Pija X. »na svetu morda že obstajal» Sin pogube «, o katerem govori apostol.« ^[12]PAPE SV. PIUS X, E Supreme, Enciklika O obnovi vseh stvari v Chrisut, n. 3, 5; 4. oktobra 1903 Kot uči Učiteljstvo, pred "prvim vstajenjem" ^[13]prim. Raz. 20:5 kot jo je imenoval evangelist, mora Cerkev preiti svojo lastno strast ...

... ko bo sledila svojemu Gospodu v njegovi smrti in vstajenju. -CCC, št.677

"Brez zakona" ni zadnja beseda našega časa. Spet se obrnemo na sveto tradicijo:

Sveti Tomaž in sveti Janez Krizostom razložita besede quem Dominus Jesus destruet ilustracije adventus sui (»Koga bo Gospod Jezus uničil s sijočim svojim prihodom«) v smislu, da bo Kristus udaril antikrista, tako da ga bo zaslepil s sijočino, ki bo podobna znamenju in znamenju njegovega drugega prihoda ... najbolj avtoritativni Videti je, da se zdi, da je po padcu Antikrista Katoliška cerkev spet v obdobju blaginje in zmage. -Konec sedanjega sveta in skrivnosti prihodnjega življenja, Fr. Charles Arminjon (1824-1885), str. 56–57; Sophia Institute Press

Navsezadnje bo mogoče, da se bodo naše številne rane zacelile in vsa pravičnost spet vzniknila z upanjem na obnovljeno avtoriteto; da se obnovijo sijaji miru in meči in roke padejo iz roke in ko bodo vsi ljudje priznali Kristusovo cesarstvo in voljno ubogali Njegovo besedo, in vsak jezik bo priznal, da je Gospod Jezus v Očetovi slavi. —PAPE LEO XIII, Posvetitev Svetemu Srcu, maj 1899

Dobri bodo mučeni; sveti oče bo moral veliko trpeti; bodo uničeni različni narodi. Na koncu bo zmagalo moje Brezmadežno Srce. Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, spreobrnila se bo in svetu bo podarjeno mirno obdobje. - Naša dama iz Fatime, Sporočilo Fatime, www.vatican.va

 

GOSPODNJI DAN: MARIJA IN MISTIKA

V tej "nočni straži", dragi sveti oče (kar je res "izjemna naloga"), nas tolaži in podpira luč Jutranje zvezde, Marija Stella, presveto Devico Marijo, ki z božjo naklonjenostjo oznani zori in prihod Gospodovega dne.

Mario Luigi kardinal Ciappi, papeški teolog Pija XII, Janeza XXIII, Pavla VI, Janeza Pavla I in Janeza Pavla II, je zapisal:

Da, v Fatimi je bil obljubljen čudež, največji čudež v svetovni zgodovini, ki je drugič vstajenje. In ta čudež bo obdobje miru, ki še nikoli v resnici ni bilo podeljeno svetu. - 9. oktobra 1994, Družinski katekizem apostolataP. 35

Ker je Marija ogledalo Cerkve in obratno, torej vidimo v njej isto vlogo, za katero je bil navdihnjen Janez XXIII - namreč "pripraviti Gospodovo pot":

… Sporočilo Gospe iz Fatime je materinsko, močno in odločno. Sliši se kot Janez Krstnik, ki govori na bregovih Jordana. —PAPEJ Janez Pavel II., Homilija, L'Osservatore Romano, Angleška izdaja, 17. maj 1982

In sporočilo Janeza Krstnika je bilo:

To je čas izpolnitve in kraljestvo božje je blizu; se pokesati in verjeti v evangelij. (Marko 1:15)

Vloga Matere božje v naših časih ni samo oznanjanje zore; sama je oblečen z zarjo, "Novi dan, ki je Kristus Gospod." ^[14]PAPE JOHN PAUL II, nagovor mladini, otok Ischia, 5. maj 2001; www.vatican.va

In v nebesih se je pojavilo veliko znamenje, ženska, oblečena v sonce ... (Raz. 12: 1)

Vabi nas, svoje otroke, s posvetitvijo k njej, da se nato oblečemo v Jezusa “luč sveta"Tako, da postane"sol zemlje."Tako je rekel Janez Pavel II.

Vi bo zora novega dne, če ste nosilci Življenja, ki je Kristus! —PAPEJ Janez Pavel II., Nagovor mladim iz apostolske nuncijature, Lima, Peru, 15. maja 1988; www.vatican.va

Drugi vatikanski koncil je preroško priklical in pozdravil Svetega Duha, na katerega nas je ta marijanska doba pripravljala, kot da je Cerkev zdaj zbrana v "zgornji sobi". Skozi Marijin fiat in moč Svetega Duha, Jezus je vstopil v svet. Zdaj "ženska, oblečena v sonce", pripravlja Cerkev na Kristusovo vrnitev do oblikovanje pri njenih otrocih enako sposoben, da ji da »fiat«, tako da lahko v tej zadnji dobi Sveti Duh zasenči Cerkev kot v »novih binkoštih«. Kot stražarji lahko tako z veseljem rečemo, da marijanski prikazni in priklic Svetega Duha zares pripravljajo Cerkev na Gospodov dan. Pred Parusijo je torej močan izliv prenove.

Ponižno prosimo Svetega Duha, Parakleta, da bi Cerkvi »milostno podelil darove enotnosti in miru« in obnovil obraz zemlje s svežim izlivom Njegove dobrodelnosti za zveličanje vseh. —PAPE BENEDIKT XV, Pacem Dei Munus Pulcherrimum, 23. maja 1920

Prihod Svetega Duha po Mariji, »Posrednici« ^[15]prim CCC, n. 969. milosti, olajša prečiščevalni ogenj, ki pripravi Kristusovo nevesto, da sprejme Jezusa ob koncu časa. Se pravi, začne se drugi Jezusov prihod notranje v Cerkvi (ko se je njegov prvi prihod začel v maternici Marije), dokler ne pride v slavi v svojem vstalem mesu na koncu človeške zgodovine.

Vsekakor je Oznanjenje vrhunec trenutka Marijine vere v njeno čakanje na Kristusa, vendar to je tudi izhodišče, s katerega se je odpravilo celo njeno »potovanje proti Bogu «. —PAPEJ Janez Pavel II., Redemptoris Mater, n. 14; www.vatican.va

Tudi »doba miru« je vrhunec v veri v Cerkev, da pričakuje Kristusa, vendar je tudi izhodišče proti večnemu poročnemu prazniku.

Naj [Marija] še naprej krepi naše molitve s svojimi volilnimi pravicami, da bo sredi vsega stresa in težav narodov Sveti božji čudež z veseljem oživel, kar je bilo napovedano po Davidovih besedah: “ Pošlji svojega Duha in nastali bodo, in obnovil boš zemeljsko obličje «(Ps. Ciii., 30). —PAPE LEO XIII, Divinum Illud Munus, n. 14.

Tako ne moremo ne poslušati Marijinih otrok, ki jih je Bog v teh časih vzgajal - tistih mistikov, ki v skladu s Sveto tradicijo preroško pripravljajo Cerkev na tiste "božje čudeže" ... glasove, kot je častitljiva Conchita Cabrera de Armida:

Prišel je čas za povišanje Svetega Duha v svetu... Želim si, da bi bila ta zadnja epoha posvečena na prav poseben način temu Svetemu Duhu ... Na vrsti je, je njegova doba, je zmaga ljubezni v Moji Cerkvi, v vsem vesolju. —Od razodetja do Conchite; Conchita: materin duhovni dnevnik, str. 195-196; Fr. Marie-Michel Philipon

Janez Pavel II je ta »triumf ljubezni« v Cerkvi opredelil kot ...

… »Nova in božanska« svetost, s katero želi Sveti Duh obogatiti kristjane na zori tretjega tisočletja, da bi Kristus postal srce sveta. - POJDITE JOHN PAUL II, L'Osservatore Romano, Angleška izdaja, 9. julij 1997

Katekizem katoliške cerkve bolj osvetljuje narava te "svetosti":

... ob "končnem času" bo Gospodov duh prenovil srca ljudi, graviranje novega zakona v njih. Zbral in spravil bo raztresena in razdeljena ljudstva; preoblikoval bo prvo stvarjenje in Bog bo tam živel z ljudmi v miru. -Katekizem katoliške cerkve, n 715

Janez Pavel II. Je na novi in ​​božji način rekel Janez Pavel II., "Novi zakon", zapisan v naših srcih pri krstu. Jezus in Marija sta Božji služabnici Luisi Piccarreti razkrila, da je ta nova svetost, ki prihaja v Cerkvi, sestavljena iz »življenja v Božji volji«:

Ah, hčerka, bitje vedno bolj trpi v zlo. Koliko mahinacij ruševine pripravljajo! Šli bodo tako daleč, da se bodo izčrpali v zlu. Medtem ko se zasedejo in grejo po svoji poti, bom zasedel Sebe z izpolnitvijo in izpolnitvijo Mojega Fiat Voluntas Tua  (»Tvoja volja bo«), tako da bo Moja volja kraljevala na zemlji - vendar na povsem nov način. Ah ja, hočem zmedi človeka v ljubezni! Zato bodite pozorni. Želim, da z mano pripravite to dobo nebesne in božanske ljubezni ... —Jesus služabniku božjemu, Luisa Piccarreta, Rokopisi, 8. februar 1921; odlomek iz Sijaj kreacije, Rev. Joseph Iannuzzi, str.80

Svetost, ki je še ne poznam, in ki jo bom dal vedeti, bo postavila zadnji okras, najlepši in najsvetlejši med vsemi drugimi svetostmi in bo krona in dokončanje vseh drugih svetosti. —Ibid. 118.

"Sobotni počitek" je tako neločljivo povezan z "Božansko voljo". Z močjo Svetega Duha, ki jo želi Bog izliti na preostalo Cerkev, bo lahko živela fiat Marije, v kateri je bila izvršena Očetova volja “na zemlji, kot je v nebesih."Jezus naš" počitek "poveže z" jarmom "božje volje:

Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in počival vam bom. Vzemi moj jarem nase in uči se od mene… (Mat. 11:28)

Od »sobotnega počitka« sveti Pavel ugotavlja, da »tisti, ki so prej prejeli dobro novico, niso vstopili [v ostale] zaradi neposlušnosti…." ^[16]Heb 4: 6 Naš "da" Bogu, naša poslušnost božanski volji in življenje v "novem načinu" svetosti je znamenje prihodnjega obdobja, ki bo verodostojna krščanska priča pred narodi življenja Odrešenika.

S svojo poslušnostjo je prinesel odrešitev. —Drugi vatikanski koncil, Lumen Gentium, n. 3.

Tako moramo razumeti besede sv. Janeza: "Tisoč let so kraljevali s Kristusom"^[17]Rev 20: 4 - ne z Njim v proslavljenem mesu, ampak z Njim v Njegovem poslušnost.

Kristusovo odrešenjsko dejanje samo po sebi ni obnovilo vseh stvari, preprosto je omogočilo odkupno delo, začelo je naše odrešitev. Tako kot vsi ljudje sodelujejo v Adamovi neposlušnosti, tako morajo vsi ljudje sodelovati v Kristusovi poslušnosti Očetovi volji. Odkup bo dokončan šele, ko bodo vsi moški deležni njegove poslušnosti. - p. Walter Ciszek, On me vodi, str. 116-117

In tako, "sobotni počitek" ...

... je kot cesta, po kateri potujemo od prvega do zadnjega. V prvem je bil Kristus naše odrešenje; v zadnjem se bo prikazal kot naše življenje; v tem srednjem prihodu je naš počitek in tolažba.... V svojem prvem prihodu je naš Gospod prišel v našem mesu in v naši slabosti; v tem srednjem prihodu pride v duhu in moči; v končnem prihodu ga bomo videli v slavi in ​​veličanstvu ... - sv. Bernard, Liturgija ur, Zvezek I, str. 169

Ta »sobotni počitek«, kot ugotavlja vaš neposredni predhodnik, je pravi ton za razumevanje prenove Cerkve, ki so jo pričakovali sveti očetje:

Medtem ko so ljudje že prej govorili le o dvakratnem Kristusovem prihodu - enkrat v Betlehemu in spet ob koncu časa, je sveti Bernard iz Clairvauxa govoril o adventus medius, vmesni prihod, zaradi katerega občasno obnavlja svoje posege v zgodovino. Verjamem, da Bernardovo razlikovanje naredi ravno pravo noto. Ne moremo določiti, kdaj se bo svet končal. Kristus sam pravi, da nihče ne pozna ure, niti Sin. Vendar moramo vedno stati v neposredni bližini njegovega prihoda, tako rekoč - in še posebej sredi stisk moramo biti prepričani, da je blizu. - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Luč sveta, str.182-183, Pogovor s Petrom Seewaldom

Zato, dragi sveti oče, Gospodov dan se še zdaleč ni niti omiljena niti spremenjena oblika milenarizma, začne Gospodov dan z in je sočasno z prihod Božjega kraljestva, globalna Jezusova vladavina v srcih vernih:

… Vsak dan v molitvi našega Očeta prosimo Gospoda: »Bodi volja tvoja tako na zemlji kot v nebesih« (Mat. 6:10)…. zavedamo se, da je »nebo« tam, kjer se božja volja izpolnjuje, in da »zemlja« postane »nebo« - mi, kraj prisotnosti ljubezni, dobrote, resnice in božanske lepote - le če je na zemlji božja volja je izpolnjena. —PAPE BENEDIKT XVI, splošna avdienca, 1. februar 2012, Vatikan

Mladi v novem tisočletju ... Tako boste ugotovili, da smo lahko le z upoštevanjem božje volje luč sveta in sol zemlje! To vzvišeno in zahtevno resničnost je mogoče dojeti in živeti le v duhu nenehne molitve. To je skrivnost, če želimo vstopiti in prebivati ​​v Božji volji. —PAPE JOHN PAUL II, Rimskim mladim, 21. marec 2002; www.vatican.va

V poslovnem smislu bomo v tej novi dobi živeli mistično teologijo svetega Janeza od Križa. Kristusovo telo, ki je šlo skozi različne faze osvetlitev in čiščenje skozi stoletja, bo kmalu vstopil v višje združljiv država (dar življenja v božanski volji), ki pripravlja pot za končno Jezusovo vrnitev v proslavljenem mesu.

Pomembno je, da je teolog častiti Joseph L. Iannuzzi leta 2012 Papeški univerzi v Rimu predstavil prvo doktorsko disertacijo o Luizinih spisih in teološko razložil njihovo skladnost s cerkvenimi sveti ter s patristično, šolsko in teologijo. Njegova disertacija je prejela potrditvene in cerkvene odobritve vatikanske univerze. Zdi se, da je tudi to "znamenje časa", kot je Jezus razodel Luisi:

Čas, v katerem bodo objavljeni ti spisi, je odvisen od razpoloženja duš, ki želijo prejeti tako dobro, pa tudi od prizadevanj tistih, ki se morajo truditi, da bi bili njeni trobentači, tako da bi se ponujali žrtvovanje oznanjevanja v novi dobi miru ... - Jezus do Luise, Dar življenja v božji volji v spisih Luisa Piccarreta, n. 1.11.6, častiti Joseph Iannuzzi

 

ON PRIHAJA!

Na koncu, dragi sveti oče, želimo biti napovedniki celotne Cerkve prihodnje zore, ki je "Svetlost" prihodu Jezus v moči in slavi. To je prihod, ki bo razpršil temo naših stoletij in uvedel novo dobo ... ravno tako, kot se prvi prameni zore končajo strahote noči, preden sonce samo zruši obzorje. Še enkrat želim kričati: Jezus prihaja! On prihaja! Sveti Pavel je zapisal:

… Tedaj se bo razkril tisti hudobni, ki ga bo Gospod Jezus z njim ubil Duh (pnevma) njegovih ust; in bo s svojim prihodom uničil ... (2. Tes. 2: 8; Douay Rheims)

Pred Jahačem na belem konju je "Duh", ki ga Jezus pošlje po "svojih ustih" in ki konča vladavino Antikrista. To je Zmagoslavje Brezmadežnega Srca, drobljenje zmajeve glave in uvedba vladavine Božjega kraljestva v srcih njegovih svetnikov. Kot je naš Gospod razodel sveti Margareti Mariji:

Ta predanost [Svetemu Srcu} je bil zadnji trud Njegove ljubezni, ki bi ga podelil moškim v teh poznih obdobjih, da bi jih umaknil iz Satanovega imperija, ki ga je želel uničiti, in jih tako uvedel v sladko svobodo vladavine svoje ljubezni, ki jo je želel obnoviti v srcih vseh, ki bi morali to predanost sprejeti. -Marije Marije,www.sacredheartdevotion.com

Tako so se z prikazni Device Marije, sporočilom Božanskega usmiljenja, drugim vatikanskim koncilom, priklicem mladine k stražnici in dramatičnimi in motečimi "znaki časa", ki se vsak dan odvijajo v našem svetu, od katerih "odpadništvo" "Je najpomembnejši, ^[18]"Odpadanje, izguba vere se širi po vsem svetu in na najvišje ravni v Cerkvi. " —PAPEJ PAVEL VI, Nagovor ob šestdeseti obletnici fatimskih prikazov, 13. oktober 1977 še enkrat ponavljamo dragi sveti oče: On prihaja.

Po Gospodu je sedanji čas čas Duha in pričevanja, pa tudi čas, ki ga še vedno zaznamujeta »stiska« in preizkušnja zla, ki ne prizanaša Cerkvi in ​​uvaja v borbe zadnjih dni. To je čas čakanja in gledanja.  -CCC, 672

Že zdaj se v srcih ostanka, ki ga je posvetila in pripravila Gospa, dviga "sijaj njegovega prihoda" ali "zore". Tako z njo gledamo in čakamo na "končno preizkušnjo" te dobe, ki bo uvedla Gospodov dan.

Zdaj stojimo pred največjim zgodovinskim spopadom, ki ga je preživelo človeštvo. Menim, da široki krogi ameriške družbe ali široki krogi krščanske skupnosti tega ne razumejo v celoti. Zdaj smo pred zadnjim spopadom med Cerkvijo in proticrkvijo, evangelijem in antievangelijem. To soočenje je v načrtih božje previdnosti. To je preizkušnja, ki jo mora začeti celotna Cerkev. —Kardinal Karol Wojtyla (Janez Pavel II.) Na evharističnem kongresu v Filadelfiji, PA; 13. avgusta 1976

Hvala, dragi sveti oče, za vašo pristno pričo, sijočo ljubezen do Jezusa in vaš "da", ki je vodil Petrovo palico v tretje tisočletje. Vaša zvestoba Jezusu v teh časih »odpadništva« je in bo tudi »znamenje«. To so zahrbtni dnevi, toda veličastni časi. Kot čuvaji smo tudi mi poskušali odgovoriti z našim »da« Svetemu očetu, z da Rimom in Cerkvi. Še naprej gledamo in molimo z vami v ponižni službi in poslušnosti našemu Gospodu in Odrešeniku, Jezusu Kristusu.

 

Tvoj služabnik v Kristusu in Mariji,

Mark Mallett
April 25th, 2013
Praznik svetega Marka Evangelista

 

Iz žalostnega stokanja žalosti,
iz same globine srčne tesnobe
zatiranih posameznikov in držav
nastane aura upanja.
Vse večjemu številu plemenitih duš
pride misel, volja,
vedno jasnejše in močnejše,
narediti ta svet, ta splošni preobrat,
izhodišče za novo obdobje daljnosežne prenove,
popolna reorganizacija sveta.
—PAPEJ PIJ XII., Božično radijsko sporočilo, 1944

... tako velike so potrebe in nevarnosti sedanje dobe,
tako prostrano obzorje človeštva, usmerjeno proti
svetovno sožitje in nemočno doseči,
da zanj ni rešitve, razen v
nov izliv božjega daru.
Naj potem pride, Ustvarjalni Duh,
obnoviti obraz zemlje!
—PAPEJ PAVLE VI, Gaudete v Dominu, Maj 9th, 1975
www.vatican.va

 

 

Kliknite spodaj, če želite to stran prevesti v drug jezik: