Neznan umetnik
I ŽELITE da zaključim svoje misli o "dobi miru" na podlagi mojega pismo papežu Frančišku v upanju, da bo koristilo vsaj nekaterim, ki se bojijo, da bi padli v krivoverstvo millenarizma.
O Katekizem katoliške cerkve določa:
Antikristova prevara se že v svetu začne oblikovati vsakič, ko se zahteva, da se v zgodovini uresniči tisto mesijansko upanje, ki ga je mogoče izven zgodovine uresničiti le z eshatološko presojo. Cerkev je zavrnila celo spremenjene oblike tega ponarejanja kraljestva, ki naj bi spadale pod ime millenarizem (577), zlasti »notranje perverzna« politična oblika sekularnega mesijanizma. (578) —N. 676
V zgornjih opombah sem namerno pustil sklice, ker so ključnega pomena pri razumevanju, kaj pomeni "milenarizem" in drugič "posvetni mesijanstvo" v katekizmu.
KAJ JE ...
Opomba 577 se sklicuje na Denzinger-Schonnmetzerdelo (Enchiridion Symbolorum, definitionum et izjave de rebus fidei et morum). Denzingerjevo delo sledi razvoju doktrine in dogme v katoliški cerkvi od njenih najzgodnejših časov in je očitno dovolj verodostojen vir, ki ga lahko Katekizem citira. Opomba k "milenarizmu" nas vodi k Denzingerjevemu delu, ki pravi:
… Sistem omilitve milenarizma, ki na primer uči, da bo Kristus Gospod pred končno sodbo, ne glede na to, ali bo pred njo vstajenje mnogih pravičnih, vidno vladal nad tem svetom. Odgovor je: sistema ublaženega millenarizma ni mogoče poučevati varno. —DS 2296/3839, odlok svetega urada, 21. julij 1944
Millenarstvo, piše Leo J. Trese v Pojasnjena vera, se nanaša na tiste, ki vzamejo Razodetje 20: 6 dobesedno.
Sveti Janez, ko opisuje preroško vizijo (Raz. 20-1), pravi, da bo hudič vezan in zaprt tisoč let, v katerem bodo mrtvi oživeli in kraljevali s Kristusom; na koncu tisoč let bo hudič izpuščen in končno uničen za vedno, nato pa bo prišlo drugo vstajenje ... Tisti, ki ta odlomek jemljejo dobesedno in verjamejo, da Jezus bo prišel kraljevati na zemlji tisoč let pred koncem sveta se imenujejo milenaristi. —P. 153-154, Sinag-Tala Publishers, Inc. (z Nihil ovira in imprimatur)
Znani katoliški teolog, kardinal Jean Daniélou, pojasnjuje tudi, da:
Milenerizem, prepričanje, da bo obstajal an zemeljski vladavina Mesije pred koncem časa je judovsko-krščanska doktrina, ki je vzbudila in še vedno vzbuja več prepirov kot kateri koli drug. -Zgodovina zgodnjekrščanskega naukaP. 377 (kot navedeno v Sijaj kreacije, str. 198-199, vl. Joseph Iannuzzi)
Dodaja: "Razlog za to pa je verjetno neuspeh pri razlikovanju med različnimi elementi doktrine," kar pravzaprav počnemo tukaj.
Če povzamemo, je bil milenizem v svoji korenski obliki prepričanje, da se bo Jezus vrnil v živo na zemljo in kraljevati za a dobesedno tisoč let pred koncem časa, napaka, ki so jo sprožili predvsem prvi judovski spreobrnjenci. Iz te krivoverstva je prišlo več vej, kot so "telesni milenijci", ki jih je sv. Avguštin označil za tiste, ki verjamejo, da ...
… Tisti, ki se bodo spet dvignili, bodo uživali v prostem času neumerenih telesnih pogostitev, opremljenih s količino mesa in pijače, tako da ne bodo samo šokirali občutka zmernosti, ampak celo presegli mero lahkovernosti ... Tiste, ki jim verjamejo, kličejo duhovni čilijasti, ki jih lahko reproduciramo z imenom Milenarci ...«(Od De Civitate Dei, 10. knjiga, pogl. 7)
Iz te oblike milerijanizma so izhajali izviri spremembe, ublažen in duhovna Milelerianizem v različnih sektah, s katerimi so bili izključeni plodni odpuščanja in kljub temu neka Kristusova oblika, ki se vrača na zemljo, da kraljuje in vzpostavi dokončno kraljestvo še vedno potekalo. V vseh teh oblikah je Cerkev enkrat za vselej izrecno opredelila, da tega "sistema omilitvenega millenarizma ni mogoče poučevati varno". Jezusova vrnitev v slavi in dokončnosti 
ustanovitev Kraljevine se bo zgodila šele ob koncu časa.
Na sodni dan na koncu sveta bo Kristus prišel v slavi in dosegel dokončno zmagoslavje dobrega nad zlim, ki sta tako kot pšenica in tare v zgodovini zrasla. -Katekizem katoliške cerkve, n 681
Opomba 578 nas pripelje do dokumenta Divini Redemptoris, Enciklika papeža Pija XI. Proti ateističnemu komunizmu. Medtem ko so se tisočletniki držali neke oblike utopičnega zemeljsko-duhovnega kraljestva, posvetni mesijanisti držijo utopičnega političnega kraljestva.
Današnji komunizem, bolj izrazito kot podobna gibanja v preteklosti, v sebi skriva lažno mesijansko idejo. —PAPE PIJ XI, Divini Redemptoris, n 8, www.vatican.va
... KAJ NI
Sveti Avguštin je pojasnil, da bi bilo, če ne bi tisočletja verovalo Chiliastov, obdobje miru ali "sobotnega počitka" resnično veljavna razlaga razodetja 20. Tako so učili cerkveni očetje, kar je leta 1952 ponovno potrdila Cerkvena teološka komisija. [1]Ker je na omenjenem delu cerkvena oznaka odobravanja, tj imprimatur in nihil ovira, to je vaja učiteljstva. Ko posamezni škof podeli cerkveni uradni imprimatur in niti papež niti škofovsko telo ne nasprotujeta podelitvi tega pečata, gre za vajo običajnega Učiteljstva.
... kot da bi bilo primerno, da bi svetniki tako uživali nekakšen sobotni počitek v tistem obdobju [»tisoč let«], svetem prostem času po šestih tisočletnih delih, odkar je človek ustvarjen ... sledilo bi po zaključku šest tisoč let, od šestih 
dni, neke vrste sedmi dan sobote v naslednjih tisoč letih ... In to mnenje ne bi bilo oporečno, če bi verjeli, da bodo radosti svetnikov v tej soboti duhovne in posledične ob prisotnosti Boga ... —St. Avguštin Hipo (354–430 AD; cerkveni zdravnik), De Civitate Dei, Bk. XX, pogl. 7, Katoliška univerza America Press
Takšen pojav ni izključen, ni nemogoč, ni vse gotovo da ne bo prišlo do daljšega obdobja zmagovitega krščanstva pred koncem ... Če bo pred tem dokončnim koncem prišlo obdobje, bolj ali manj podaljšano, triumfalne svetosti, takšen rezultat ne bo prinesel prikaz osebe Kristusa v Veličanstvu, ampak z delovanjem tistih moči posvečevanja, ki zdaj delujejo, Sveti Duh in zakramenti Cerkve. -Nauk katoliške cerkve: povzetek katoliškega nauka, London Burns Oates & Washbourne, str. 1140 Teološke komisije iz leta 1952, ki je magistrski dokument.
Razodetja 20 zato ne smemo razlagati kot a dobesedno Kristusov vrnitev v meso za a dobesedno Tisoč let.
… Milenarizem je tista misel, ki izhaja iz preveč dobesedne, nepravilne in napačne razlage 20. poglavja knjige Razodetja…. To je mogoče razumeti samo v duhovna smisel. -Spremenjena katoliška enciklopedija, Thomas Nelson, str. 387
Prav ta opredelitev "obdobja miru" Cerkev ni nikjer obsodila v nobenem dokumentu in je dejansko potrdila, da gre za nekatere možnost.
Da, v Fatimi so obljubili čudež, največji čudež v zgodovini sveta, ki je bil takoj za Vstajenjem. In ta čudež
bo obdobje miru, ki še nikoli ni bilo podeljeno svetu. —Mario Luigi kardinal Ciappi, 9. oktobra 1994; v ločenem pismu, ki uradno priznava listino, je dal tudi svoj pečat odobritve Družinski katekizem "Kot zanesljiv vir verodostojne katoliške doktrine" (9. september 1993); str. 35
Zamislite si herezijo milenizma kot oljko, omiljeno ali spremenjeno milenirstvo pa kot obrezano oljko. "Doba miru" je pravzaprav drugačno drevo skupaj. Težava je v tem, da so ta drevesa skozi stoletja rasla ena ob drugi, slaba teologija, slaba učenost in napačne predpostavke [2]glej Kako se je izgubila doba domnevali, da so veje, ki prehajajo z enega drevesa na drugo, dejansko isto drevo. Prehodni točki je skupno le eno: Razodetje 20: 6. Sicer pa gre za različna drevesa, kolikor se protestantska razlaga evharistije razlikuje od katoliške tradicije.
Tako je v tem duhovnem smislu mogoče razumeti papeževe citate, ki sem jih uporabil v prejšnjih spisih, ki se izrecno nanašajo na upanje in pričakovanje obdobja miru in pravičnosti v časovno kraljestvo (glej Kaj če…?). To je vladavina Božjega kraljestva v Cerkvi ki se razprostira po vsem svetu, ki sledi moči Svetega Duha in zakramentov.
Katoliška cerkev, ki je Kristusovo kraljestvo na zemlji, je usojeno razširiti med vsemi ljudmi in vsemi narodi ... —PAPE PIJ XI, Quas Primas, Enciklika, n. 12. 11. december 1925; prim. Matt 24:14
POLOŽAJ MAGISTERIJA
Kot smo že omenili, je teološka komisija leta 1952 izdelala Nauki katoliške cerkve: povzetek katoliškega nauka potrdil, da doba miru "ni nemogoča, ni vse gotovo, da pred koncem ne bo prišlo do daljšega obdobja zmagoslavnega krščanstva."
To odprto stališče je kasneje potrdila Kongregacija za nauk vere. Padre Martino Penasa je z mons. S. Garofalo (svetovalec Kongregacije za vzroke svetnikov) o svetopisemskih temeljih zgodovinske in univerzalne dobe miru, v nasprotju z millenarizmom. Msgr. predlagal, da se zadeva predloži neposredno Kongregaciji za nauk vere. Fr. Martino je tako postavil vprašanje: “Imminente una nuova era di vita cristiana?"(" Ali je kmalu nova doba krščanskega življenja? "). Takratni prefekt, kardinal Joseph Ratzinger je odgovoril:La Questione è ancora aperta alla libera debateione, giacchè la Santa Sede non si è ancora pronunciata in modo definitivo"
Vprašanje je še vedno odprto za prosto razpravo, saj Sveti sedež v zvezi s tem ni izrekel nobene dokončne izjave. -JAZl Segno del Soprannauturale, Udine, Italia, n. 30, str. 10, Ott. 1990; Fr. Martino Penasa je kardinalu Ratzingerju predstavil vprašanje o »tisočletnem vladanju«
NAPOTEK: KAKO DOLGO?
Ljudje so vprašali, ali je "tisočletna" doba miru dobesednih tisoč let ali ne. Cerkveni očetje so bili pri tem jasni:
Zdaj ... razumemo, da je obdobje tisoč let označeno v simboličnem jeziku. - sv. Justin Martyr, Dialog s Tryphom, Pogl. 81, Očetje Cerkve, Krščanska dediščina
Kardinal Jean Daniélou, ki je predstavil Svetopisemske reference dobe miru, je navedel:
Predstavlja časovno obdobje, katerega trajanje ljudem ni znano ... Bistvena potrditev je vmesna stopnja, v kateri so vstali svetniki še vedno na zemlji in še niso vstopili v svojo končno fazo, kajti to je eden od vidikov skrivnost zadnjih dni, ki še ni bila razkrita. -Zgodovina zgodnjekrščanskega nauka, str. 377-378 (kot je navedeno v Sijaj kreacije, str. 198-199, vl. Joseph Iannuzzi
Sveti Toma Akvinski je pojasnil:
Kot pravi Augustin, zadnja starost sveta ustreza zadnji stopnji človekovega življenja, ki ne traja točno določeno število let, kot to počnejo druge stopnje, ampak traja včasih tako dolgo, kot ostali skupaj, in še dlje. Zato zadnji starosti sveta ni mogoče določiti določenega števila let ali generacij. —St. Tomaž Akvinski, Quaestiones Disputate, letn. II De Potentia, Q. 5, n.5; www.dhspriory.org
Tako bi bilo treba "tisoč let" razumeti simbolično. Gotovo je, da »obdobja miru«, ki ga je prepovedala Gospa, »nove dobe«, o katerih je govoril papež Benedikt, in »tretjega tisočletja« enotnosti, ki jo je predvideval Janez Pavel II., Ne bi smeli razumeti kot nekakšno utopijo na zemlji, s čimer sta greh in smrt za vedno premagana (ali da Kristus kraljuje na zemlji v svojem vstalem mesu!). Namesto tega jih je treba razumeti kot izpolnitev naročila našega Gospoda, da prinese evangelij na konce sveta [3]prim. Matej 24:14; Iza 11: 9 in priprava Cerkve, da ga sprejme v slavi. [4]prim Dragi sveti oče ... Prihaja! Cerkveno odobreni mistiki 20. stoletja 
povejte nam, da bo to obdobje neprimerljive svetosti v Cerkvi in zmaga Božjega usmiljenja v svetu:
... prizadevanja Satana in hudobcev so razbita in izginejo. Kljub Satanovi jezi bo Božanska usmiljenost zmagala po vsem svetu in jo bodo častile vse duše. -Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik svete Faustine, n. 1789
Ta vdanost je bil zadnji trud Njegove ljubezni, ki bi ga podelil moškim v teh poznih obdobjih, da bi jih umaknil iz Satanovega imperija, ki ga je želel uničiti, in jih tako uvedel v sladko svobodo vladavine Njegove ljubezen, ki jo je želel obnoviti v srcih vseh, ki bi morali to predanost sprejeti. - sv. Margaret Mary, www.sacredheartdevotion.com
Kliknite tukaj, da Odjava or Prijavi se v ta časopis.
To ministrstvo doživlja finančni primanjkljaj.
Hvala za vaše molitve in prispevke.
-------
Kliknite spodaj, če želite to stran prevesti v drug jezik:
Opombe
| ↑1 | Ker je na omenjenem delu cerkvena oznaka odobravanja, tj imprimatur in nihil ovira, to je vaja učiteljstva. Ko posamezni škof podeli cerkveni uradni imprimatur in niti papež niti škofovsko telo ne nasprotujeta podelitvi tega pečata, gre za vajo običajnega Učiteljstva. |
|---|---|
| ↑2 | glej Kako se je izgubila doba |
| ↑3 | prim. Matej 24:14; Iza 11: 9 |
| ↑4 | prim Dragi sveti oče ... Prihaja! |