Človeška spolnost in svoboda - III. Del

O DOSTOJANSTVU MOŠKEGA IN ŽENSKEGA

TAMO je veselje, ki ga moramo kot kristjani znova odkriti: veselje do tega, da v drugem vidimo Božji obraz - in to vključuje tiste, ki so ogrozili svojo spolnost. V današnjem času nam sveti Janez Pavel II., Blažena mati Terezija, božja služabnica Catherine de Hueck Doherty, Jean Vanier in drugi prihajajo na misel kot posamezniki, ki so bili sposobni prepoznati Božjo podobo, tudi v stiski pod revščino, zlomljenostjo in greh. Videli so tako rekoč "križanega Kristusa" v drugem.

Zlasti med današnjimi kristjani nagnjeni so k "prekletemu" drugim, ki niso "rešeni", da razkrijejo "nemoralnega", kaznujejo "hudobne" in obsojajo "pokvarjene". Da, Sveto pismo nam pove, kaj se bo zgodilo z vsakim od nas, ki vztrajamo v resnem in smrtnem grehu, kar je popolna zavrnitev Božjega reda. Tisti, ki poskušajo razvoditi resnico Sodne sodbe in resničnost pekla ^[1]prim Pekel je za Real storiti hudo krivico in škodovati dušam. Hkrati Kristus Cerkvi ni naložil, naj obsoja, ampak naj bo nežna pri svojem učenju, ^[2]prim. Gal 6:1 usmiljen do svojih sovražnikov, ^[3]prim. Luka 6:36 in pogumno do smrti v službi resnice. ^[4]prim. Marko 8: 36-38 Toda človek ne more biti resnično usmiljen in ljubeč, če ne razumemo verodostojno našega človeškega dostojanstva, ki ne zajema le telesa in čustev, temveč človekovo dušo.

Z izidom nove enciklike o ekologiji ni boljšega časa, da preučimo največjo zlorabo stvarstva v naših časih,…

… Raztapljanje podobe človeka z izjemno hudimi posledicami. —Kardinal Joseph Ratzinger (BENEDICT XVI), 14. maj 2005, Rim; govor o evropski identiteti; CatholicCulture.org

PRAVI "DARILO"

Čudna ideja se je razvila med nedavno sinodo o družini v Rimu. V vmesnem poročilu, ki ga je objavil Vatikan, oddelek 50 - je bilo ne očetje sinode so ga odobrili, vendar je bil kljub temu objavljen - pravi, da "homoseksualci dajejo krščanski skupnosti darila in lastnosti", in vprašal, ali so naše skupnosti sposobne "ceniti svojo spolno usmerjenost, ne da bi ogrozile katoliški nauk o družini in zakonske zveze ". ^[5]prim Povezava po disceptationem, n. 50; press.vatican.va

Najprej želim povedati, da sem se v zadnjih desetih letih v zakulisju pogovarjal s številnimi moškimi in ženskami, ki so se borili z istospolno privlačnostjo. V vseh okoliščinah so se obrnili k meni z željo, da bi našli zdravilo, saj so lahko zaznali, da se njihova čustva tako rekoč ne ujemajo z njihovimi vodovodnimi instalacijami. Morda se spomnite Pismo žalosti Prejel sem od enega takega mladeniča. Njegov opis njegovega boja je resničen in mučen, tako kot za mnoge - nekatere, ki so naši sinovi, hčere, bratje in sestre, bratranci in prijatelji (glej Tretja pot). Potovati s temi ljudmi je bil neverjeten privilegij. Zanje se ne razlikujejo kot jaz ali drugi, ki sem jim svetoval, kolikor se mnogi od nas globoko in vsesplošno borijo, ki nam preprečujejo, da bi postali resnično celoviti v Kristusu in pustili enega, ki se spopada za mir.

Toda ali "gej" prinaša posebne "darove in lastnosti" v Kristusovo telo? Pomembno vprašanje je povezano z globljim iskanjem smisla v naših časih, saj se vedno več ljudi obrača na modo, tetovaže, plastično kirurgijo in "teorijo spolov", da se ponovno opredelijo. ^[6]»Teorija spola« je ideja, da je mogoče biologijo določiti ob rojstvu, tj. moški ali ženska, vendar lahko ta »spol« določi ločeno od spola. Papež Frančišek je to teorijo že dvakrat obsodil. To vprašanje sem postavil moškemu, ki ga poznam in je nekaj let živel z drugim samcem. Ta način življenja je zapustil in od takrat je mnogim postal pravi vzor krščanske moškosti. Njegov odgovor:

Mislim, da homoseksualnosti ne bi smeli dvigniti visoko kot darilo in zaklad samo po sebi. V in zunaj je veliko daril in zakladov, živih zakladovpoleg Cerkve, ki so bili oblikovani v ta darila in zakladi, deloma zaradi načina, kako so živeli s to napetostjo in jo preživeli ... Prišel sem na mesto počaščanja in blagoslova bojev na svojem potovanju, ne da bi jih razglasil za nekaj dobrega in samih sebe. Paradoks, seveda! Bog rad uporablja božjo napetost, da nas oblikuje in raste, krepi in posvečuje: njegovo božansko gospodarstvo. Naj moje življenje, zvesto preživeto (na poti sem zatajil in še danes hodim po brivnici) nekoč pred smrtjo ali po njej razkrije pot upanja, pot do veselja, osupljiv primer Božjega dobrega dela v najbolj nepričakovanem življenj.

Z drugimi besedami, križ - kakršno koli obliko in obliko ima v našem individualnem življenju - nas vedno spremeni in obrodi sadove, ko si dovolimo, da smo nanj pritrjeni. To je, ko živimo, tudi v svojih slabostih in težavah, v poslušnosti Kristusu, darila in lastnosti bomo prinašali drugim okoli sebe, ker bomo postali bolj kot Kristus. Jezik v sinodskem poročilu nakazuje, da gre za inherentno motnjo v sebi je darilo, ki ga nikoli ne more biti, ker je v nasprotju z božjim redom. Navsezadnje je to jezik, ki ga Cerkev nenehno uporablja pri opisovanju homoseksualnih tendenc:

… Moške in ženske s homoseksualnimi nagnjenostmi „je treba sprejemati s spoštovanjem, sočutjem in občutljivostjo. Izogibati se je treba vsem znakom neupravičene diskriminacije. " Tako kot drugi kristjani so poklicani, da živijo po čednosti. Vendar je homoseksualna nagnjenost "objektivno neurejena", homoseksualne prakse pa so "grehi, ki so v nasprotju s čistostjo" -Premisleki glede predlogov za pravno priznanje sindikatom med istospolno usmerjenimi osebami; n 4

Zahteva, da cerkvena skupnost začne »ceniti svojo spolno usmerjenost, ne da bi pri tem ogrozili katoliški nauk o družini in zakonski zvezi«, je protislovno v načelih. Kot lahko potrdi nešteto moških in žensk, ki so zapustili homoseksualni "življenjski slog", njihovo dostojanstvo presega njihovo spolnost in njihovo Celoten biti. Kot ena izmed tem v čudovitem dokumentarcu Tretja pot izjavil: "Nisem gej. Jaz sem Dave«.

Resnično darilo, ki ga lahko ponudimo, smo mi sami, ne le naša spolnost.

Globlje dostojanstvo

Spolnost je le ena plat tega, kdo smo, čeprav govori o nečem globljem kot zgolj meso: je izraz božje podobe.

Relativiziranje razlike med spoloma ... molče potrjuje tiste mračne teorije, ki skušajo odstraniti vso relevantnost iz človekove moškosti ali ženskosti, kot da bi bila to povsem biološka zadeva. —PAPE BENEDIKT XVI, WorldNetDaily, 30. december 2006

Kljub temu, da mediji danes projicirajo, naše človeško dostojanstvo ni povsem odvisno od naše spolnosti. Če smo narejeni po Božji podobi, pomeni, da smo ustvarjeni za Njega z zmožnostjo, da ga ljubimo in se ljubimo v občestvu oseb. To je najvišje dostojanstvo in slava, ki pripada moškemu ali ženski.

Zato Cerkev življenje posvečenih: duhovnikov, redovnic in laikov v stanju celibata imenuje »preroška« priča. Ker njihova prostovoljna odločitev za življenje skrajno kaže na večje dobro, na nekaj transcendentnega, nekaj onstran lepega in slovesnega, a začasnega dejanja spolnega odnosa, in to je zveza z Bogom. ^[7]"Naj bodo njihove priče bolj očitne v tem letu posvečenega, da Cerkev trenutno živi." prim. Apostolsko pismo papeža Frančiška vsem posvečenim, www.vatican.va Njihova priča je "znak protislovja" v generaciji, ki verjame, da je "nemogoče" biti srečen brez orgazma. A to je zato, ker smo tudi generacija, ki vedno manj verjame v božansko in s tem vse manj v svojo sposobnost božanskega. Kot je zapisal sv. Pavel:

Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste se oblekli v Kristusa. Ne obstaja niti Jud niti Grk, ni ne sužnja ne svoboda, ni moškega in ženske; kajti vsi ste eno v Kristusu Jezusu. (Gal 3: 27-28)

Kot pričajo svetniki, združitev z Bogom presega časovne radosti, kolikor Sonce presega svetlobo svetilke. Kljub temu je napačno, pravzaprav krivoverstvo, spolni odnos šteti za nekako nujen "greh" tistih, ki so "prešibki", da bi lahko sprejeli celibat. Kajti če želimo govoriti o »združitvi« s Kristusom, moramo tudi videti, da je seks čudovit odsev in pričakovanje te zveze: Kristus posadi »seme« svoje besede v srce svoje neveste, Cerkve, ki daje "Življenje" v njej. V resnici so celotni spisi zgodba o »zakonski zavezi« med Bogom in njegovim ljudstvom, ki bo svoj vrhunec dosegla na koncu človeške zgodovine v »poročnem dnevu Jagnjeta«. ^[8]prim. Raz. 19:7 V zvezi s tem, čistost je pričakovanje tega večnega poročnega praznika.

ČISTITEV: VELIKO PREDVIDENJE

Naša spolnost ne opredeljuje, kdo smo v Kristusu, ampak kdo smo v vrstnem redu ustvarjanja. Tako se oseba, ki se bori s svojo spolno identiteto, nikoli ne bi smela počutiti prikrajšana za Božjo ljubezen in ne za svoje odrešenje, če živi svoje življenje v skladu z naravnim moralnim zakonom. Toda to moramo reči vsi. Dejansko je ideja, da je čistost samo za "celibat", del osiromašenja našega sodobnega razumevanja spolnosti.

Seks je postal sam sebi namen, da si naša generacija ne more predstavljati niti možnosti posvečenega življenja, kaj šele dveh mladi do poroke ostanejo čedni. Pa vendar v krščanski skupnosti, skozi katero se premikam, ves čas vidim te mlade pare. Tudi oni so "znak protislovja" v generaciji, ki je spolnost zmanjšala na zgolj rekreacijo. Toda to ne pomeni, da se, ko se enkrat poroči, kaj zgodi.

Carmen Marcoux, avtorica knjige Orožje ljubezni in soustanovitelj podjetja Čista ministrstva za priče nekoč rekel: "Čistost ni črta, ki jo prestopimo, to je smer, v katero gremo. " Kakšen revolucionaren vpogled! Ker se prepogosto tudi kristjani, ki s svojim telesom želijo biti v Božji volji, ta konec reducirajo na vprašanja, kot so: »Ali lahko to storimo? Lahko to storimo? Kaj je narobe s tem? itd. " In da, na ta vprašanja bom odgovoril kmalu v IV. Delu. Toda nisem začel s temi vprašanji, ker ima čistost manj opravka z vzdržanjem nemoralnih dejanj in bolj s stanje srca. Kot je rekel Jezus,

Blagor čistim srcem, ker bodo videli Boga. (Matevž 5: 8)

To Sveto pismo je povezano z Namen in željo. To je povezano z nalogo izpolnjevanja zakona: ljubiti Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca ... in svojega bližnjega kot samega sebe. S tem razpoloženjem v srcu bosta na prvem mestu Bog in dobro bližnjega vse, vključno s tem, kaj se dogaja v spalnici. V kontekstu spolnosti torej ne gre za to, kaj lahko "dobim" od drugega, ampak za to, kaj lahko "dam".

Zato je čistost nekaj, kar mora biti tudi del krščanske zakonske zveze. Čistost je pravzaprav tista, ki nas ločuje od živalskega kraljestva. Pri živalih spolno življenje ...

… Obstaja na ravni narave in z njo povezan nagon, pri ljudeh pa na ravni osebe in morale. - POJDITE JOHN PAUL II, Ljubezen in odgovornost, Kindle različica Pauline Books & Media, Loc 516

Se pravi precej odkrito, da se mož ne ljubi z nožnico, ampak z njo njegova žena. Naravni vidik užitka v seksu, ki ga je dal Bog, ni sam sebi namen, temveč ga morata mož in žena skrbno spodbujati in urejati. proti občestvu ljubezni. Ta sreča in dobro počutje drugega torej upošteva naravne cikle ženskega telesa ter njene čustvene in fizične sposobnosti. Čistost izvajata tako mož kot žena v tistih obdobjih abstinence od spolnih odnosov bodisi za vesoljske otroke v rasti njihovih družin bodisi za spodbujanje medsebojne ljubezni in urejanje njihovih apetitov v ta namen. ^[9]prim. »Vendar je res, da je izključno v prejšnjem primeru mož in žena pripravljena vzdržati se spolnih odnosov v obdobju plodnosti, tako pogosto kot iz razumnih motivov rojstvo drugega otroka ni zaželeno. In ko se obdobje neplodnosti ponovi, uporabijo svojo zakonsko intimo, da izrazijo medsebojno ljubezen in zaščitijo svojo zvestobo drug drugemu. S tem zagotovo dokazujejo resnično in pristno ljubezen. " —PAPEJ PAVLE VI, Humanae Vitae, n 16

Toda čednost, ker je v svojem jedru srčno stanje, mora biti tudi izražena med spolna intimnost. Kako je to mogoče? Na dva načina. Prvi je, da ni vsako dejanje, ki povzroči orgazem, moralno. Seks mora biti izražen v skladu s stvarnikovim načrtom, torej v skladu z naravnimi moralnimi zakoni, kot smo razpravljali v I. in II. Delu. Torej bomo v IV. Delu podrobno preučili vprašanje, kaj je zakonito in kaj ne.

Drugi vidik čistosti med spolno intimnostjo je povezan z razpoloženjem srca do drugega: videti Kristusov obraz v zakonskem partnerju.

V zvezi s tem sveti Janez Pavel II. Ponuja lepo in praktično poučevanje. Spolno vzburjenje moškega in ženske se med spoloma močno razlikuje. Če je prepuščen samo naši padli naravi, a človek bi lahko zelo enostavno "uporabil" svojo ženo, ki vzame vznemirjenje veliko dlje. Janez Pavel II je učil, da si mora moški prizadevati, da svoje telo uskladi s telesom svoje žene, tako da…

… Vrhunec spolnega vzburjenja se dogaja tako pri moškem kot pri ženski, in to v čim večji meri pri obeh zakonceh hkrati. - POJDITE JOHN PAUL II, Ljubezen in odgovornost, Kindle različica Pauline Books & Media, Loc 4435f

To je globok vpogled presega užitek, hkrati pa ga dostojanstveno s poudarkom na zakonskem zakonu na vzajemnem dajanju samega sebe. Kot je rekel papež Pavel VI.

Cerkev prva pohvali in pohvali uporabo človeške inteligence pri dejavnosti, pri kateri je racionalno bitje, kakršen je človek, tako tesno povezano s svojim Stvarnikom. —PAPEJ PAVLE VI, Humanae Vitae, n. 16.

In ključ do razumevanja vloge čistosti v zakonu: zakonski akt med možem in ženo bi moral odražati popolno samodržanje Stvarnika, ki je svoje življenje položil na »zakonsko posteljo« križa. Spolna intimnost, kar je zakramentalni, mora tudi drugega voditi k Bogu. V čudoviti zgodbi o poroki Tobiah in Sare njen oče ukaže svojemu kmalu zetu na njuno poročno noč:

Vzemi jo in jo varno pripelji k očetu. (Tobit 7:12)

To je na koncu mož in žena: varno odpeljati drug drugega in njihove otroke k nebeškemu Očetu.

Tako »čednost srca« ne spodbuja le resnične intimnosti med parom, ampak tudi z Bogom, saj priznava resnično dostojanstvo moškega in ženske. Na ta način njihov odnos postane "znak" drug za drugega in za skupnost nečesa več: pričakovanje tiste večne združitve, ko bomo vsi »eno v Kristusu«.

POVEZANO BRANJE

• Človeška spolnost in svoboda - I. del

• Človeška spolnost in svoboda - II. Del

• Človeška spolnost in svoboda - IV. Del

• Človeška spolnost in svoboda - V. del