Za tiste, ki se udeležujejo Velikoporočnega umika, sem naredil boo-boo. V Lentu je 40 dni, ne upoštevajoč nedelj (ker soGospodov dan"). Sem pa meditiral prejšnjo nedeljo. Tako smo od danes v bistvu ujeti. V ponedeljek zjutraj bom nadaljeval 11. dan.
Vendar pa je to čudovit nenamerni premor za tiste, ki potrebujejo premor - torej za tiste, ki obupajo, ko se pogledajo v ogledalo, tiste, ki so malodušni, se bojijo in se zgražajo do te mere, da se praktično sovražijo. Samospoznavanje mora voditi do Odrešenika - ne pa samo-sovraštvo. Za vas imam dva spisa, ki sta v tem trenutku morda kritična, sicer bi lahko človek izgubil najnujnejšo perspektivo v notranjem življenju: ohranjanje oči vedno uprtih v Jezusa in njegovo usmiljenje ...
Prvo spodnje pisanje se je imenovalo Nezdrava samoogled je iz meditacije, ki sem jo opravil na mašnih branjah pred nekaj božiči. Druga je močna Jezusova beseda človeštvu, ki jo je posredovala sv. Faustina in ki sem jo izbral iz njenega dnevnika. To je eden mojih najljubših spisov, saj ga osebno nenehno uporabljam, ker sem, kot vsi drugi, tudi reven grešnik. To si lahko preberete tukaj: Veliko pribežališče in varno pristanišče.
Blagor vam in se vidimo v ponedeljek zjutraj ...
ENAKO angel. Iste novice: preko vseh možnih možnosti se bo rodil otrok. V včerajšnjem evangeliju bi bil to Janez Krstnik; danes je to Jezus Kristus. Ampak kako Zaharija in Devica Marija sta se na novico odzvala povsem drugače.
Ko so Zahariji rekli, da bo njegova žena zanosila, je odgovoril:
Kako naj to vem? Saj sem starec in moja žena je v letih napredovala. (Luka 1:18)
Angel Gabriel je Zahariji spodbudil, da dvomi. Marija pa je odgovorila:
Kako je to lahko, saj nisem v odnosih z moškim?
Marija ni dvomila. Namesto, za razliko od Zaharije in Elizabete, ki so bili ni imela razmerja, zato ni bila upravičena. Ko je povedala odgovor, ni odgovorila: »Kaj? Sveti duh? To je nemogoče! Poleg tega, zakaj ne z Jožefom, mojim ljubljenim zakoncem? Zakaj ne…. itd. " Namesto tega je odgovorila:
Glej, jaz sem Gospodova služkinja. Naj mi bo storjeno po vaši besedi.
Kakšna neverjetna vera! Ta dva evangelija, predstavljena dan za drugim, sva prisiljena videti primerjavo. Morali bi biti prisiljeni vprašati, kateri odziv je bolj podoben mojemu?
Veste, Zaharija je bil dober človek, veliki duhovnik, zvest svojim nalogam. Toda v tistem trenutku je razkril karakterno napako mnogih dobrih, dobronamernih kristjanov: nagnjenost k nezdravemu samoogledovanju. In to ima običajno eno od treh oblik.
Prvo je najbolj očitno. Je v obliki narcizma, grandioznega pogleda nase, svojih talentov, izgleda itd. Tej introspektivni duši primanjkuje Marijine ponižnosti.
Druga oblika je manj očitna in tista, ki jo je Zaharija sprejel tisti dan - oblika samopomilovanja. Prihaja z litanijo izgovorov: »Prestar sem; preveč bolan; preutrujeni; preveč netalentiran; preveč to, preveč tisto ... "Takšna duša ne gleda dovolj dolgo, da bi slišala, kako jim je Angel Gabriel rekel:"Z Bogom so vse stvari možne.”V Kristusu smo nova stvaritev. V Njem smo dobilivsak duhovni blagoslov v nebesih«. [1]prim. Ef 1:3 Tako "Vse lahko počnem v njem, ki me krepi." [2]Phil 4: 13 Tej introspektivni duši primanjkuje vere v Božjo moč.
Tretja oblika, prav tako subtilna, je morda najnevarnejša od vseh. Duša je tista, ki pogleda vase in reče: »Nisem nič drugega kot greh. Jaz sem beden, beden, šibak, nič dobrega. Nikoli ne bom sveta, nikoli ne bom svetnica, samo utelešenje bede itd. " Ta oblika nezdrave introspekcije je najbolj nevarna, ker temelji večinoma na resnici. Ima pa globoko in potencialno smrtonosno napako: pomanjkanje zaupanja, prikrito v lažno skromnost, v božjo dobroto.
Pogosto sem rekel, da če nas resnica osvobodi, je resnica prva kdo semin ki nisem. Pošteno se moramo preizkusiti, kdo stoji pred Bogom, pred drugimi in pred samim seboj. In ja, boleče je hoditi v tej luči. Toda to je prvi korak, da iz ljubezni do sebe prestopimo v resnično ljubezen. Moramo se še naprej odmikati kesanje v prejema... prejemanje božje ljubezni.
Resnično, Jezus, prestrašim se, ko gledam svojo bedo, hkrati pa me pomiri Tvoje neznansko usmiljenje, ki presega mojo bedo po meri vse večnosti. Ta naravnanost duše me oblači v tvojo moč. O veselje, ki izvira iz spoznanja samega sebe!- usmiljenje moje duše v moji duši, Dnevnik, n. 56
Nevarnost je, da ostanemo vezani na to, da naša beda postane melanholična, depresivna, impotentna in sčasoma posvetna.
Kadar se naše notranje življenje ujame v lastne interese in skrbi, ni več prostora za druge, ni prostora za revne. Božjega glasu ni več slišati, tihega veselja do njegove ljubezni ni več in želja po dobrem pojenja. To je zelo resnična nevarnost tudi za vernike. Mnogi postanejo žrtev in na koncu zamerljivi, jezni in brezvoljni. To nikakor ne more živeti dostojno in izpolnjeno življenje; ni božja volja za nas, niti življenje v Duhu nima svojega izvora v srcu vstalega Kristusa. —PAPE FRANJO, Evangelii Gaudium, n 2
In res, mislim, da se Bog naveliča naših izgovorov, kot je bil Ahaz. [3]prim. Izaija 7: 10-14 Gospod pravzaprav vabi Ahaz prositi za vidni znak! Toda Ahaz poskuša prikriti svoj dvom in odgovori: "Ne bom vprašal! Gospoda ne bom skušal! " S tem nebesa vzdihnejo:
Ali ni dovolj, da utrudiš ljudi, ali moraš tudi ti utruditi mojega Boga?
Kolikokrat smo že rekli: »Bog me ne bo blagoslovil. Ne sliši mojih molitev. Kakšna je korist ... «
My otrok, vsi tvoji grehi niso ranili mojega Srca tako boleče, kot to počne tvoje sedanje pomanjkanje zaupanja, da bi po toliko prizadevanjih Moje ljubezni in usmiljenja še vedno dvomil v Mojo dobroto. —Jezus do sv
. Faustina, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486
V Lukovem evangeliju lahko skoraj slišite Gospodovo prizadetost ob Zaharijinem odzivu na novico:
Sem Gabriel, ki stojim pred Bogom. Poslan sem bil, da govorim z vami in vam sporočim to dobro novico. Zdaj pa boš brez besed ... ker nisi verjel mojim besedam. (Lk 1: 19-20)
O, moji ljubljeni bratje in sestre - Bog čaka, da vas razkoši z ljubeznijo! Bog želi ga srečati, vendar ne more biti na premikajočem se pesku ljubezni do samega sebe, v zaslepljujočih vetrovih nezdrave introspekcije, rušečih se stenah samopomilovanja. Namesto tega mora biti vključeno skala, skala vere in resnice. Marija se ni izkazala za skromnost, ko je izbruhnila v pesmi in razglašala: "Ozrl se je na ponižnost služabnice«. [4]prim. Lk. 1:48
Da, duhovna revščina -to je kraj srečanja Boga s svojim ljudstvom. Išče izgubljene ovce, ujete v bramljah padlega človeštva; Kosilo z davkarji in prostitutkami pri njihove mize; Na križu visi ob kriminalcih in tatovih.
Bodi mirna, hči moja, ravno s takšno bedo želim pokazati moč svojega usmiljenja ... večja je beda duše, večja je njena pravica do moje usmiljenja. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 133, 1182
Torej se moramo premagati in reči: "Bog je tukaj -Emmanuel—Bog je z nami! Če je Bog za nas, koga naj se bojim? " V nasprotnem primeru ovca ostane skrita, Zakej ostane na svojem drevesu, tat pa v obupu umre.
Jezus tega božiča ne želi zlata, kadila in smirne. Želi, da zapustiš svoje grehi, beda, in šibkost ob njegovih nogah. Pustite jih tam za vedno, nato pa poglejte v njegov majhen obraz ... dojenčka, katerega pogled pravi,
Nisem vas prišel obsojati, ampak zato, da vam dam življenje v izobilju. Vidiš? K tebi pridem kot dojenček. Ne bojte se več. Očetu je všeč, da vam da kraljestvo. Poberi me - ja, dvigni me v naročje in me drži. In če ne morete misliti na mene kot na dojenčka, potem mislite na mene kot na moškega, ko je moja mati držala moje krivo življenje brez križa pod križem. Že takrat, ko me ljudje povsem niso hoteli ljubiti in si zaslužijo samo pravičnost ... ja, tudi takrat sem se pustil ravnati z hudobnimi vojaki, ki so jih nosili Jožef iz Arimateje, jokala Marija Magdalena in jih zavili v pokop. Torej, moj otrok, »ne prepiraj se z mano glede svoje bednosti. V veselje mi boste, če mi boste predali vse svoje težave in žalosti. Nakopal vam bom zaklade svoje milosti. " Tvoji grehi so kot kapljica v morje moje usmiljenosti. Ko zaupate vame, vas posvečam; Delam te za pravičnega; Polepšam te; Naredim te sprejemljivega ... ko zaupaš vame.
Kdo se lahko povzpne na GOSPODINO goro? Ali kdo lahko stoji na njegovem svetem mestu? Tisti, čigar roke so brez greha, čigar srce je čisto, kdor ne želi, kar je zaman. Prejel bo blagoslov od GOSPODA, nagrado od Boga, svojega odrešenika. (Psalm, 24)
Če se želite pridružiti Marku v tem postnem umiku,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
OPOMBE: Številni naročniki v zadnjem času poročajo, da ne prejemajo več e-pošte. Preverite mapo z neželeno ali neželeno pošto in se prepričajte, da moja e-poštna sporočila ne pristajajo tja! To je običajno v 99% primerov. Poskusite tudi znova naročiti tukaj. Če nič od tega ne pomaga, se obrnite na svojega ponudnika internetnih storitev in prosite, naj mi dovoli e-pošto.
