GOD nas želi upočasniti. Bolj kot to želi od nas počitek, celo v kaosu. Jezus ni nikoli hitel k svoji strasti. Vzel si je čas za zadnji obrok, zadnji pouk, intimni trenutek umivanja nog drugemu. V Getsemanskem vrtu si je določil čas za molitev, zbiranje moči in iskanje Očetove volje. Ko se Cerkev približuje lastni strasti, bi tudi mi morali posnemati svojega Odrešenika in postati ljudje počitka. Pravzaprav se samo na ta način lahko ponudimo kot resnični instrumenti "soli in svetlobe".
Kaj pomeni "počivati"?
Ko umreš, prenehajo vsi zaskrbljujoči, vsi nemiri, vse strasti in duša je v stanju miru ... v stanju počitka. O tem meditirajte, kajti to bi moralo biti naše stanje v tem življenju, saj nas Jezus med življenjem pokliče v stanje »umiranja«:
Kdor hoče priti za menoj, se mora odrekati, vzeti svoj križ in mi slediti. Kajti kdor želi rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel…. Pravim vam, če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostane samo pšenično zrno; če pa umre, rodi veliko sadja. (Mat. 16: 24-25; Janez 12:24)
Seveda si v tem življenju ne moremo pomagati, da se ne bi borili s svojimi strastmi in se borili s svojimi slabostmi. Ključno je torej, da se ne pustite ujeti v hitrih tokovih in impulzih mesa, v premetavajočih se valovih strasti. Namesto tega se potopite globoko v dušo, kjer so še vedno vode Duha.
To počnemo tako, da živimo v stanju zaupanje.
nadaljujte z branjem →