Poslušnost vere

 

Zdaj k njemu, ki vas lahko okrepi,
po mojem evangeliju in oznanilu Jezusa Kristusa …
vsem narodom, da dosežejo poslušnost vere ... 
(Rim 16: 25-26)

... se je ponižal in postal pokoren do smrti,
celo smrt na križu. (Fil 2: 8)

 

GOD mora zmajevati z glavo, če se že ne smejati svoji Cerkvi. Kajti načrt, ki se odvija že od zore odrešenja, je bil, da si Jezus pripravi Nevesto, ki je "Brez madežev, gub ali česar koli podobnega, da bi bila sveta in brez napak" (Efež. 5:27). In vendar, nekateri znotraj same hierarhije^[1]prim Končno sojenje dosegli točko, ko so izumili načine, kako bi ljudje ostali v objektivnem smrtnem grehu, a se kljub temu počutili »dobrodošli« v Cerkvi.^[2]Resnično, Bog pozdravlja vse, da se rešijo. Pogoj za to odrešenje so besede našega Gospoda samega: »Spreobrnite se in verujte v evangelij« (Mr 1). Kako zelo drugačna vizija od Božje! Kako neizmeren prepad med resničnostjo tega, kar se preroško razkriva v tej uri – očiščenje Cerkve – in tem, kar nekateri škofje predlagajo svetu!

Pravzaprav gre Jezus še dlje v svojem (odobren) razodetja Božji služabnici Luizi Piccarreti. Pravi, da človeška volja lahko celo proizvede »dobro«, a prav zato, ker je človek dejanja so storjena po človeški volji, ne obrodijo sadov, ki jih On želi, da obrodimo.

...do do Moja volja [v nasprotju z "živite po Moji volji"] je živeti z dvema voljama na tak način, da, ko dam ukaze slediti Moji Volji, duša čuti težo lastne volje, ki povzroča nasprotja. In čeprav duša zvesto izpolnjuje ukaze Moje Volje, čuti težo svoje uporne človeške narave, svojih strasti in nagnjenj. Koliko svetnikov, čeprav so morda dosegli vrhove popolnosti, je čutilo, da se njihova lastna volja bojuje z njimi in jih drži zatirane? Od koder so bili mnogi prisiljeni vzklikniti:"Kdo me bo rešil tega telesa smrti?", Ki je "Iz te moje volje, ki hoče dati smrt dobrim, ki jih želim storiti?" (prim. Rim 7:24) - Jezus Luisi, Dar življenja v božanski volji v spisih Luise Piccarrete, 4.1.2.1.4

Jezus hoče od nas kraljeval as pravi sinovi in ​​hčere, in to pomeni »živeti v Božji volji«.

Moja hči, življenje v moji volji je življenje, ki je najbolj podobno blagoslovljenemu v nebesih. Tako daleč je od tistega, ki je preprosto usklajen z Mojo voljo in jo izpolnjuje, zvesto izvršava ukaze. Razdalja med obema je tako oddaljena od neba od zemlje, kot od sina do služabnika in kralja do njegove osebe. —Ibid. (Lokacije Kindle 1739-1743), izdaja Kindle

Kako tuje je potem sploh predlagati idejo, da se lahko zadržujemo v grehu ...

 

Postopnost zakona: zgrešeno usmiljenje

Jezus brez dvoma ljubi celo najbolj zakrknjenega grešnika. Prišel je po »bolne«, kot je napovedano v evangeliju^[3]prim. Marko 2:17 in spet po sveti Favstini:

Naj se nobena duša ne boji približati Meni, čeprav so njeni grehi kakor škrlat… Ne morem kaznovati niti največjega grešnika, če se sklicuje na Moje sočutje, ampak nasprotno, opravičujem ga v Svojem neizmernem in nedoumljivem usmiljenju. —Jesus do sv. Faustine, Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1486, 699, 1146

Toda Jezus nikjer v Svetem pismu ne namiguje, da bi lahko nadaljevali s svojim grehom, ker smo šibki. Dobra novica ni toliko v tem, da ste ljubljeni, temveč v tem, da ste zaradi Ljubezni lahko obnovljeni! In ta božanski posel se začne s krstom ali za kristjana po krstu s spovedjo:

Če bi bila duša kot razpadajoče truplo, tako da s človeškega vidika ne bi bilo [upanja] na obnovo in bi bilo vse že izgubljeno, pri Bogu ni tako. Čudež Božanske usmiljenosti v celoti obnovi to dušo. Oh, kako bedni so tisti, ki ne izkoristijo čudeža Božjega usmiljenja!  -Božansko usmiljenje v moji duši, Dnevnik, n. 1448

Zato sedanja sofistika - da lahko postopoma pokesati se greha - je tako močna laž. Potrebno je Kristusovo usmiljenje, izlito za nas, da bi grešnika ponovno postavili v Milost, in ga obrača, raje, da bi grešnika ponovno postavil v njegovo ego. Sveti Janez Pavel II. je razkrinkal to še vedno prisotno herezijo, znano kot »postopnost postave«, ko je rekel, da je ena ...

... vendar ne morejo gledati na postavo le kot na ideal, ki ga je treba doseči v prihodnosti: razumeti jo morajo kot zapoved Kristusa Gospoda, da vztrajno premagujejo težave. In torej tisto, kar je znano kot "zakon postopnosti" ali napredovanje korak za korakom ni mogoče poistovetiti s 'postopnostjo zakona', kot da bi obstajale različne stopnje ali oblike predpisov v Božjem zakonu za različne posameznike in situacije. -Konzorcij Familiaris, n 34

Z drugimi besedami, čeprav je rast v svetosti proces, odločitev za prekinitev z grehom danes je vedno imperativ.

O, da bi danes slišali njegov glas: 'Ne zakrknite svojih src kakor ob uporu.' (Heb 3:15)

Naj vaš 'da' pomeni 'da' in vaš 'ne' pomeni 'ne'. Vse, kar je več, je od hudobnega. (Matej 5:37)

V priročniku za spovednike piše:

Pastoralni »zakon postopnosti«, ki ga ne smemo zamenjevati s »postopnostjo zakona«, ki bi težil k zmanjšanju zahtev, ki jih postavlja pred nas, je sestavljen iz zahtevanja odločilni prelom z grehom skupaj z a progresivna pot k popolni zedinjenosti z Božjo voljo in njegovimi ljubečimi zahtevami.  -Vademecum za spovednike, 3:9, Papeški svet za družino, 1997

Tudi za tistega, ki ve, da je neverjetno šibek in lahko celo spet pade, je kljub temu poklican, da se vedno znova približa »izvirju usmiljenja«, črpa milost, da bi premagal greh in rastejo v svetosti. Kolikokrat? Kot je tako lepo rekel papež Frančišek na začetku svojega papeževanja:

Gospod ne razočara tistih, ki sprejmejo to tveganje; kadarkoli naredimo korak proti Jezusu, se zavemo, da je že tam in nas čaka z odprtimi rokami. Zdaj je čas, da rečemo Jezusu: »Gospod, pustil sem se zapeljati; na tisoče načinov sem se izogibal tvoji ljubezni, vendar sem spet tukaj, da obnovim svojo zavezo s teboj. potrebujem te. Reši me že enkrat, Gospod, vzemi me še enkrat v svoj odrešilni objem«. Kako dobro se je vrniti k njemu, ko smo izgubljeni! Naj še enkrat povem: Bog nam nikoli ne naveliča odpuščati; mi smo tisti, ki se naveličamo iskati njegovo usmiljenje. Kristus, ki nam je rekel, naj drug drugemu odpuščamo »sedemdesetkrat sedemkrat« (Mt 18:22) nam je dal svoj primer: Odpustil nam je sedemdesetkrat sedem. -Evangelii Gaudium, n. 3.

 

Sedanja zmeda

In vendar se zgornja herezija še naprej širi v nekaterih četrtih.

Pet kardinalov je nedavno prosilo papeža Frančiška, naj pojasni, ali je » razširjena praksa blagoslavljanja istospolnih skupnosti je v skladu z Razodetjem in učiteljstvom (KKC 2357).«^[4]prim Oktobrsko opozorilo Vendar pa je odgovor samo povzročil nadaljnjo delitev v Kristusovem telesu, saj so naslovnice po vsem svetu glasile: "Blagoslov za istospolne skupnosti možen v katolicizmu".

Kot odgovor kardinalom dubia, Frančišek je zapisal:

... resničnost, ki ji pravimo zakon, ima edinstveno bistveno zgradbo, ki zahteva izključno ime, ki se ne uporablja za druge realnosti. Zato se Cerkev izogiba kakršnemu koli obredu ali zakramentalu, ki bi lahko nasprotoval temu prepričanju in predlagal, da se nekaj, kar ni zakon, prizna kot zakon. — 2. oktober 2023; vaticannews.va

Toda potem pride "vendar":

Vendar pa v odnosih z ljudmi ne smemo izgubiti pastoralne ljubezni, ki naj prežema vse naše odločitve in stališča … Zato mora pastoralna preudarnost ustrezno razločiti, ali obstajajo oblike blagoslova, ki jih prosi ena ali več oseb, ki ne posredujejo zmoten koncept poroke. Kajti ko prosimo za blagoslov, izražamo prošnjo k Bogu za pomoč, prošnjo, da bi živeli bolje, zaupanje v Očeta, ki nam lahko pomaga živeti bolje.

V kontekstu vprašanja - ali je "blagoslov istospolnih skupnosti" dopusten - je jasno, da kardinali niso spraševali, ali lahko posamezniki preprosto prosijo za blagoslov. Seveda lahko; in Cerkev že od začetka blagoslavlja grešnike, kot sva ti in jaz. Vendar se zdi, da njegov odgovor namiguje, da morda obstaja način, kako te blagosloviti sindikati, ne da bi temu rekel poroka — in celo predlaga, naj o tej odločitvi ne odločajo škofovske konference, ampak duhovniki sami.^[5]Glej (2g), vaticannews.va. Zato so kardinali prosili za boljša pojasnila spet pred kratkim, vendar ni bilo odgovora  Sicer pa, zakaj ne bi preprosto ponovili tega, kar je Kongregacija za nauk vere že jasno povedala?

… ni dovoljeno podeljevati blagoslova razmerjem ali partnerstvom, tudi stabilnim, ki vključujejo spolno dejavnost zunaj zakona (tj. zunaj nerazdružljive zveze moškega in ženske, ki je sama po sebi odprta za prenos življenja), kot je v primeru zvez med osebami istega spola. Prisotnost v takšnih odnosih pozitivnih elementov, ki jih je treba same po sebi vrednotiti in ceniti, ne more opravičiti teh odnosov in jih narediti za legitimne predmete cerkvenega blagoslova, saj pozitivni elementi obstajajo v kontekstu zveze, ki ni urejena po Stvarnikovem načrtu. . - “Odziv Kongregacije za nauk vere k a dubij o blagoslovu istospolnih skupnosti«, 15. marec 2021; press.vatican.va

Preprosto povedano, Cerkev ne more blagosloviti greha. Ne glede na to, ali gre za heteroseksualne ali »homoseksualne« pare, ki opravljajo »spolno dejavnost izven zakonske zveze«, so ti poklicani, da dokončno prekinejo z grehom, da bi vstopili ali ponovno stopili v zedinjenost s Kristusom in njegovo Cerkvijo.

Kot poslušni otroci se ne prilagajajte strastem svoje prejšnje nevednosti, ampak kakor je svet tisti, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti v vsem svojem vedenju; saj je pisano: Sveti bodite, kajti jaz sem svet. (1 Petrovo 1–13)

Brez dvoma bo to morda zahtevalo težko odločitev, odvisno od tega, kako zapleten je njun odnos in vpletenost. In tu so nepogrešljivi zakramenti, molitev ter pastoralno sočutje in občutljivost.  

Negativen način gledanja na vse to je zgolj ukaz za prilagajanje pravilom. Toda Jezus ga raje razširi kot povabilo, da postanemo njegova nevesta in vstopimo v njegovo božansko življenje.

Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi … To sem vam povedal, da bi bilo moje veselje v vas in bi bilo vaše veselje popolno. (Janez 14:15, 15:11)

Sveti Pavel imenuje to skladnost z Božjo Besedo »poslušnost vere«, ki je prvi korak k rasti v tisti svetosti, ki bo zares določala Cerkev v naslednjem obdobju ... 

Po njem smo prejeli milost apostolstva, da dosežemo pokorščino vere … (Rim 1)

… njegova nevesta se je pripravila. Dovoljeno ji je bilo nositi svetlo, čisto platneno oblačilo. (Razodetje 19:7-8)

 

 

Sorodno branje

Preprosta poslušnost

Cerkev na prepadu – II. del

 

Podprite Markovo polnočasno službo:

 

z Nihil ovira

 

Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.

Zdaj na Telegramu. kliknite:

Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« na MeWe:

Sledite Markovim spisom tukaj:

Poslušajte naslednje: