Znaki našega časa

Notre Dame v ognju, Thomas Samson / Agence France-Presse

IT je bil najhladnejši dan našega obiska v Jeruzalemu prejšnji mesec. Pihal je neusmiljeno, ko se je sonce borilo proti oblakom za prevlado. Tukaj na Oljski gori je Jezus jokal nad tem starodavnim mestom. Naša romarska skupina je vstopila v tamkajšnjo kapelo, ki se je dvigala nad Getsemanski vrt, da bi opravila mašo. 

Takoj, ko se je začela liturgija (bilo je Three O'Clock), je nepričakovan zvok tistega, kar se je zdelo shofar odmevalo in še naprej pihalo s prekinitvami. Šofar je ovnov rog ali trobenta, ki je v Stari zavezi pihal, da bi oznanil oba sončni zahod in sodni dan (Rosh Hashanah). Neznani pri nas ob istem času to se je dogajalo, moja prijateljica Kitty Cleveland in njena romarska skupina iz Amerike sta bila na zunanji strani kapele. Vsi so bili priča sončni čudež -njegov disk se premika, pleše, blešči in oddaja svetlobne poganjke, ki so vidni golim očem brez škode in težav. Potem se je točno tako, kot se je končala maša, tudi ta šofar slišal, da ga ne bi več slišali. 

Naslednji dan mi je Kitty povedala svojo zgodbo in ko sem se zavedala, da se to dogaja med našo mašo, sem vprašala, ali je tudi ona slišala šofar, in je tudi slišala. Mislil sem, da mi bo rekla, da gre za nekoga iz njene skupine, ker je bil tako blizu, skoraj kot da bi nekdo stal na kapeli in pihal. A na moje začudenje mi je odgovorila: "Tudi jaz ne vem, od kod prihaja zvok." 

ZNAKI NAŠEGA ČASA

Obstajale so nedvoumne prerokbe in znamenja, ki so prvič napovedala Jezusov prihod na zemljo. Prihranite za tri moder moški z vzhoda, vsi so jih pogrešali. Zdaj, dva tisoč let kasneje, živimo v generaciji, ki je bila potopljena v nešteto znamenj. Iz nepodkupljiva telesa svetnikov, vidnih v steklenih krstih, raztresenih po Evropi, do Evharistični čudeži, Da Marijanska prikazovanja, do nerazložljivih ozdravitev »v imenu Jezusovem« smo generacija ZNAKOV. In vse to, vse to, dostopno prek iskalnika.

Pa vendar nekako neverjetno pogrešamo znake časa. Na tem mestu, ki se nahaja v gorah Bosne in Hercegovine, kjer je zdaj Vatikan dovoljuje uradna romanja; tisti kraj, ki ga imajo Vatikan Ruinijeva komisijaPo ušlo poročilo, je potrdil nadnaravni izvor tamkajšnjih prikazovanj ... Medžugorska Gospa naj bi pred kratkim izjavila:

Moji otroci, ali ne prepoznate znakov časa? Ali ne govoriš o njih?—2. April 2006, citirano v Moje srce bo zmagalo avtor Mirjana Soldo, str. 299

In spet,

Samo s popolno notranjo odrekanjem boste prepoznali Božjo ljubezen in znamenja časa, v katerem živite. Bili boste priče tem znamenjem in začeli boste o njih govoriti. —18. Marec 2006, prav tam.

Mislim, da se je zato naša Gospa skozi stoletja prikazovala skoraj izključno otrokom: že so nagnjeni k temu, da so majhni in ponižni - duh racionalizma ki je spodkopalo razločevanje »odraslih« našega časa.

Tudi ta teden se je odkril še en izjemen znak, ali vsaj bi lahko rekli, da je simbolika vsega nedvomna. Prejšnji teden oba Kardinal Robert Sarah in Papež Benedikt XVI obravnaval popolni propad vere v zahodnem svetu, ki je zanetil duhovno krizo, ki je zdaj po vsem svetu. In potem, le nekaj dni kasneje, se je streha največjega simbola krščanstva zunaj Rima podrla, ko se je ogenj raztrgal skozi žarke Notre Dame. Spominja me na tisto, kar sem pred nekaj tedni napisal o "odpadništvu" v hierarhiji padati uradniških zvezd (glej Ko zvezde padejo). Kardinal Sarah je to odpadništvo oblikoval ravno v okviru lastne strasti Cerkve:

Da, obstajajo nezvesti duhovniki, škofi in celo kardinali, ki ne upoštevajo čistosti. Toda tudi to je zelo hudo, ker se ne držijo doktrinarne resnice! Krščanske vernike zmedejo s svojim zmedenim in dvoumnim jezikom. Božijo besedo ponarejajo in ponarejajo, jo pripravljeni zasukati in upogniti, da bi pridobili odobravanje sveta. Oni so Juda Iskarioti našega časa. -Katoliški glasnik, April 5th, 2019

In potem še eno znamenje: duhovnik, oče Jean-Marc Fournier, je pritekel v to gorečo katedralo in rešil relikvijo trnove krone. Notre Dame je že zdavnaj, vsaj za večino prebivalcev Francije, postal le malo več kot muzej. Ker cerkve, ki se po zahodnem svetu zapirajo, preostale pa ostajajo odprte, podprte s priseljevanjem, je jasno, da mora Cerkev zdaj sama nositi te trnje. Spomnim se besed Janeza Pavla II. Skupini nemških romarjev. 

Pripravljeni moramo biti na velike preizkušnje v ne tako oddaljeni prihodnosti; preizkušnje, ki bodo od nas zahtevale, da se odrečemo celo svoje življenje in popoln dar sebe Kristusu in Kristusu. Z vašo mojo in mojo molitev je mogoče ublažiti to stisko, vendar je ni več mogoče odvrniti, ker le tako je mogoče Cerkev učinkovito obnoviti. Kolikokrat je bila obnova Cerkve v resnici opravljena v krvi? Tokrat spet ne bo drugače. —PAPE SV. Janez Janez Pavel II., P. Regis Scanlon, navedena v sodbi Poplava in ogenj, homiletični in pastoralni pregled, April 1994

Včeraj, ko sem razmišljal o teh stvareh ... goreča katedrala, ohranitev trnove krone, prihajajoča cerkvena strast itd., Sem se odločil, da še ničesar ne bom napisal. Potem, a uro kasneje, ko sem se peljal skozi mestece v bližini, kjer živimo, sem opazil dim. V nekaj minutah sem tekel v gorečo hišo soseda in rešil vse, kar smo lahko, preden je požar požrl njegov okvir. Še en osupljiv klicaj dogodkom tega tedna. 

NEZNANI ZNAKI

Da, že trinajst let sem prisiljen govoriti o Cerkvi. Sprva se sliši kot mračna tema. Ampak ni. Prihaja vstajenje Kristusove neveste, ki bo obnovilo prvotno notranjo lepoto, nekoč v Edenu. Toda preden zaključim s to noto, moramo razmisliti o "velikem petku" Cerkve.

Eden glavnih "znakov tistega časa" je to, kar sem bil ko smo že pri vsem tednu: odpadništvo, množično odmikanje od vere, ki smo mu priča v realnem času. Katekizem govori o tem:

... odpadništvo je popolna zavrnitev krščanske vere ... Najvišja verska prevara je antikrista, psevdo-mesijanstvo, s katerim se človek poveličuje namesto Boga in svojega Mesije, ki je prišel po mesu. Antikristova prevara se v svetu že začne oblikovati vsakič, ko se zahteva, da se v zgodovini uresniči tisto mesijansko upanje, ki ga je mogoče uresničiti zunaj zgodovine le z eshatološko presojo. Cerkev je zavrnila celo spremenjene oblike tega ponarejanja kraljestva, ki naj bi spadale pod ime millenarizem, še posebej »notranje perverzna« politična oblika sekularnega mesijanizma. -Katekizem katoliške cerkve, n. 2089, 675-676

Katoliški govornik, avtor, profesor in dragi prijatelj Michael D. O'Brien je odmeval, kar sta kardinal Sarah in Benedikt XVI poudarila ta post:

Ali ne bi mogli gledati sodobnega sveta, tudi našega »demokratičnega« sveta, reči, da živimo ravno v tem duhu sekularnega mesijanizma? In ali se ta duh ne kaže zlasti v svoji politični obliki, ki jo Katekizem imenuje v najmočnejšem jeziku, "notranjo perverzno"? Koliko ljudi v današnjem času verjame, da bo zmaga dobrega nad zlom na svetu dosežena s socialno revolucijo ali družbeno evolucijo? Koliko jih je podleglo prepričanju, da se bo človek rešil, ko bo za človekovo stanje uporabljeno dovolj znanja in energije? Predlagam, da ta notranja perverznost zdaj prevladuje nad celotnim zahodnim svetom. —Govor v baziliki svetega Patrika v Ottawi v Kanadi, 20. septembra 2005; studiobrien.com

… Iz abstraktne, negativne religije se spremeni tiranski standard, ki ga morajo vsi upoštevati. —PAPE BENEDIKT XVI, Luč sveta, pogovor s Petrom SeewaldomP. 52

Ta teden sem prejel nekaj komentarjev bralcev, ki se borijo s temi opozorili. Menili so, da bi se moral bolj osredotočiti na pozitivno. »Poglejte blagoslove in odziv ljudi v Franciji! Poglej sijoči križ in relikvije, ki so bile rešene! Poglejte škodo ni ne zgodi! " Z vidika dediščine se strinjam. Tudi z duhovnega vidika je priča ... toda v istem smislu kot »jeruzalemske hčere«, ki so jokale, ko je Jezus šel mimo njih. Zahod je Jezusa zapustil. Ne pretvarjajmo se, da je že vstajenje! Tisti zvesti petji Ave Maria preden so bili nosilci dimov Notre Dame pogumna in navdihujoča priča v nasprotju s tistimi katoličani, ki so danes sram Jezusa.

Papež sv. Pij X. je pri kanonizaciji tega velikega francoskega svetnika Janeza Arc opazil:

V našem času so bolj kot kdaj koli prej največja prednost zlobnih razpoloženj strahopetnost in šibkost dobrih mož, vsa moč Satanove vladavine pa je posledica lahkotne šibkosti katoličanov. O, če bi lahko vprašal božanskega odrešenika, kot je v duhu storil prerok Zachary, "Kakšne so te rane v tvojih rokah?" odgovor ne bi bil dvomljiv. 'S temi sem bil ranjen v hiši tistih, ki so me imeli radi. Ranili so me prijatelji, ki me niso ničesar branili in so se ob vsaki priložnosti postavili za sokrivce mojih nasprotnikov. ' Ta očitek lahko pripišemo šibkim in sramežljivim katoličanom vseh držav.  -Objava odloka o junaških vrlinah sv. Janeza Arcitd., 13. decembra 1908; vatican.va

V tem času je v svetu in v Cerkvi velik nemir in kar je vprašljivo, je vera... Včasih berem evangelijski odlomek končnih časov in potrjujem, da se v tem času pojavljajo nekateri znaki tega konca ... Ko pomislim na katoliški svet, me prizadene, da je v katolištvu včasih -dominirati nekatoliški način razmišljanja in lahko se zgodi, da bo jutri ta nekatoliška misel znotraj katolištva jutri postani močnejši. Nikoli pa ne bo predstavljal misli Cerkve. Nujno je, da majhna jata se preživlja, ne glede na to, kako majhna bi lahko bila. —PAPEJ PAVLE VI, Skrivni Pavel VI, Jean Guitton, str. 152-153, Sklic (7), str. ix.

Danes obtožba zoper Boga govori predvsem o tem, da bi njegovo Cerkev označili za popolnoma slabo in nas tako odvrnili od nje. Zamisel o boljši Cerkvi, ki smo jo ustvarili sami, je pravzaprav predlog hudiča, s katerim nas želi odpeljati stran od živega Boga, z zavajajočo logiko, s katero nas zlahka prevarajo. Ne, tudi danes Cerkev ni sestavljena samo iz slabih rib in plevela. Cerkev Božja obstaja tudi danes in je danes instrument, s katerim nas Bog reši. —EMERITUS PAPE BENEDICT XVI, 10. aprila 2019, Katoliška novinska agencija

Kristusov pasijon prihrani nas. Cerkveni pasijon posvečuje nas. Zato ogenj Notre Dame ni trenutek, da bi obupali - pa tudi trenutek za lažna pričakovanja. To je poziv, da pogled dvignemo daleč čez to tleče obzorje v novo dobo in nov Ogenj, ki prihaja, da bo Cerkev obnovil, resnično, obnovil obraz zemlje. ^[4]prim Vstajenje cerkve Po besedah ​​drugega velikega francoskega svetnika:

Kdaj se bo zgodilo, ta ognjeni potop čiste ljubezni, s katerim boste požgali ves svet in ki bo prišel, tako nežno, a tako močno, da bodo vsi narodi ... bo zajel svoj plamen in se spreobrnil? ...Ko jim vdihnete svojega Duha, so obnovljeni in obraz zemlje je obnovljen. Pošljite tega vsepožarnega Duha na zemljo, da ustvari duhovnike, ki gorijo s tem istim ognjem in katerih služba bo obnovila obraz zemlje in reformirala vašo Cerkev. - sv. Louis de Montfort, Od samega boga: Zbrani spisi sv. Louisa Marie de Montforta; April 2014, MagnificatP. 331

POVEZANO BRANJE

Ali Jezus res prihaja?

Dragi sveti oče ... je Prihaja!

Srednji prihod

Triumf - deli I-III

Prihajajoča in božja svetost

Nova svetost ... ali nova herezija?

Ali se vzhodna vrata odpirajo?

Kaj če…?

Vaša finančna podpora in molitve so razlog
to danes berete.
 Blagor vam in hvala. 

Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.