Razkol, pravite?

 

NEKATERI me je neki dan vprašal: »Ne zapuščate svetega očeta ali pravega učiteljstva, kajne?« Presenetilo me je vprašanje. »Ne! kaj ti je dalo tak vtis??" Rekel je, da ni prepričan. Zato sem mu zagotovil, da je razkol ne na mizi. Pika.

 

Božja beseda

Njegovo vprašanje je prišlo v trenutku, ko je v moji duši gorel ogenj za Božja beseda. To sem omenil svojemu duhovnemu vodji in celo on je doživljal to notranjo lakoto. Morda ste tudi vi ... Skoraj tako, kot da so polemike v Cerkvi, politika, malenkostnost, besedne igre, dvoumnost, odobravanje globalnih agend itd. vožnjo nazaj v surovo, nerazredčeno Božjo besedo. hočem porabijo to.^[1]In jaz v Sveta evharistija, kajti Jezus je 'Beseda, ki je postala meso' (Janez 1:14) Sveto pismo ni nikoli izčrpano, ker je živeti, vedno uči, vedno hrani, vedno razsvetljuje srce.

Dejansko je Božja beseda živa in učinkovita, ostrejša od katerega koli dvoreznega meča, prodira celo med dušo in duhom, sklepi in možganom ter je sposobna zaznati odseve in misli srca. (Hebrejki 4: 12)

In vendar kot katoličani vemo, da ima subjektivna razlaga Svetega pisma meje. Da so apostoli razumeli in zaupali končni pomen Kristusovih besed ter da nam je bil njihov nauk predan skozi stoletja v apostolskem nasledstvu.^[2]glej Temeljni problem Torej, tistim, ki jim je Kristus naročil, da nas učijo,^[3]prim. Lukež 10:16 in Matej 28:19-20 obračamo se na to nespremenljivo in nezmotljivo sveto tradicijo^[4]glej Razkrivajoči se sijaj resnice — sicer bi nastal doktrinalni kaos.

Obenem so papež in škofje v občestvu z njim le služabniki Božje besede. Kot taki smo vsi učenci te Besede, Jezusovi učenci (glej Sem učenec Jezusa Kristusa). Zato….

... katoliška cerkev ni papeževa cerkev in katoličani torej niso papisti, ampak kristjani. Kristus je glava Cerkve in od njega prehaja vsa božja milost in resnica na člane njegovega telesa, ki je Cerkev… Katoličani niso podložniki cerkvenih predstojnikov, ki bi jim bili dolžni slepo kaduško poslušnost kot v totalitarnem političnem sistemu. . Kot osebe v svoji vesti in molitvi gredo neposredno k Bogu v Kristusu in Svetem Duhu. Dejanje vere je usmerjeno neposredno k Bogu, medtem ko ima škofovsko učiteljstvo samo nalogo, da zvesto in v celoti ohrani vsebino razodetja (v Svetem pismu in apostolskem izročilu) in jo predstavi Cerkvi, kot jo je razodel Bog.   — kardinal Gerhard Müller, nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere, Januar 18, 2024, Revija za krizo

Ta osnovna definicija je natančno umerjen žarek svetlobe v meglo zmede, ki je razdelila katoličane zadnjih nekaj tednov. Nedavna sojenja so v veliki meri posledica pretiranega razumevanja papeške nezmotljivosti in celo lažnih pričakovanj do človeka, ki ima funkcijo. Kot ugotavlja kardinal Müller v istem intervjuju: "V smislu teološke globine in natančnosti izražanja je bil papež Benedikt prej izjema kot norma v razgibani zgodovini papežev." Dejansko smo uživali v neokrnjenem pouku, tudi v neučilnih komentarjih naših papežev v preteklem stoletju. Celo jaz sem prišel do točke, da jemljem za samoumevno lahkoto, s katero jih lahko citiram ...

 

Obnovitev perspektive

Toda argentinski papež je druga zgodba in opomin, da je papež nezmotljivost je omejen na redke priložnosti, ko »potrdi svoje brate v veri [in] z dokončnim dejanjem razglasi nauk, ki se nanaša na vero ali moralo«.^[5]Katekizem katoliške cerkve, n 891 Zato bratsko popravljanje ni izven papeža – »najbolj znano je vprašanje krivoverstva in izobčenja papeža Honorija I.«, ugotavlja kardinal Müller.^[6]glej Velika razpoka

Zato verjamem, da Sveti Duh uporablja to sedanjo krizo, da očisti Cerkev papolatrija — napačna predstava, da so naši papeži »absolutni suveren, čigar misli in želje so zakon«.^[7]PAPEŽ BENEDIKT XVI., Homilija 8. maja 2005; San Diego Union-Tribune Medtem ko daje videz, da se trdno drži enotnosti, to napačno prepričanje dejansko povzroča brezbožno delitev:

Kadarkoli nekdo reče: »Jaz sem Pavlov,« in drugi, »Jaz sem Apolonov,« ali nisi le človek? … kajti nihče ne more postaviti drugega temelja kot tisti, ki je tam, namreč Jezus Kristus. (Korinčani 1 3: 4, 11)

Obenem samo izročilo potrjuje Petrov primat — in nezmožnost razkola kot poti za čredo:

Če človek ne trdi za to Petrovo enost, ali si predstavlja, da še vedno drži vero? Ali je še vedno prepričan, da je v Cerkvi, če zapusti Petrovo stolico, na kateri je bila cerkev zgrajena? - sveti Ciprijan, škof v Kartagini, »O enotnosti katoliške cerkve«, n. 4;  Vera zgodnjih očetov, Vol. 1, str. 220-221

Zato hodijo po poti nevarne zmote, ker verjamejo, da lahko sprejmejo Kristusa kot Glavo Cerkve, medtem ko se ne držijo zvestobe njegovega namestnika na zemlji. Odvzeli so vidno glavo, pretrgali vidne vezi edinosti in pustili Odrešenikovo skrivnostno telo tako zatemnjeno in tako pohabljeno, da ga tisti, ki iščejo zatočišče večne rešitve, ne morejo niti videti niti najti. —PAPEJ PIJ XII., Mystic Corporis Christi (O Kristusovem mističnem telesu), 29. junij 1943; n. 41; vatican.va

Ta zvestoba papežu pa ni absolutna. To je potrebno, ko izvaja svoj "pristni magisterij"^[8]Lumen Gentium, n. 25, vatican.va — izražanje naukov ali izjav "ki pa mora biti eksplicitno ali implicitno vsebovan v razodetju," dodaja kardinal Müller.^[9]»Božja pomoč je dana tudi naslednikom apostolov, ki poučujejo v občestvu s Petrovim naslednikom, in na poseben način rimskemu škofu, pastirju celotne Cerkve, ko, ne da bi prišli do nezmotljive definicije in ne da bi »dokončno« razglasili, predlagajo v izvajanju rednega učiteljstva nauk, ki vodi k boljšemu razumevanju Razodetja v zadevah vere in morale. Tega običajnega nauka se verniki »držijo z verskim soglasjem«, ki je, čeprav se razlikuje od soglasja vere, vseeno njegova razširitev.« — CCC, 892 To je tisto, zaradi česar je nauk Petrovega naslednika »avtentičen« in v bistvu »katoliški«. Zato nedavni bratski popravek škofov ni nelojalnost ali zavračanje papeža, temveč podpora njegove službe. 

Ne gre za to, da bi bil "naklonjen" papežu Frančišku ali "proti" papežu Frančišku. Gre za obrambo katoliške vere, to pa pomeni za obrambo Petrovega urada, ki mu je uspel papež. -Kardinal Raymond Burke, Katoliško svetovno poročiloJanuar 22, 2018

Torej vam ni treba izbirati strani - izberite sveto tradicijo, saj na koncu, Papeštvo ni en papež. Kakšna velika tragedija je za svet, ki gleda, ko katoličani povzročajo škandal, bodisi s padcem v razkol bodisi s spodbujanjem kulta osebnosti okrog papeža namesto Jezusa.

 

Čas za kopanje!

Kaj je danes beseda "zdaj"? Čutim, da Duh kliče Cerkev od zgoraj navzdol, da pademo na kolena in se ponovno potopimo v Božjo Besedo, ki nam je bila podarjena v Svetem Sveto pismo. Kot sem napisal v novembra, Naš Gospod Jezus si pripravlja Nevesto brez madeža in madeža. V istem odlomku Efežanom nam sv kako:

Kristus je vzljubil cerkev in se je izročil zanjo, da jo posveti, očisti jo s kopeljo vode z Besedo... (Ef 5: 25–26)

Da, to je beseda »zdaj« za danes: vzemimo v roke svoje biblije, dragi bratje in sestre, in pustimo, da nas Jezus okopa v svoji Besedi – Sveto pismo v eni roki, Katekizem v drugi.

Kar zadeva tiste, ki se spogledujejo s šizmom, si zapomnite ... edini zvok, ki ga boste slišali, če skočite s Petrovega barka, je "pljusk". In to ni posvečujoča kopel!

 

Sorodno branje

Preberite, kako sem pred desetletji skoraj zapustil katoliško Cerkev ... Ostani in bodi luč!

Obstaja samo en barque

 

---

Hvala vsem, ki ste ta teden kliknili spodnji gumb Doniraj.
Čaka nas še dolga pot, da bi podprli stroške tega ministrstva ...
Hvala vsem za to žrtev in za vaše molitve!

 

Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.

Zdaj na Telegramu. kliknite:

Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« na MeWe:

Sledite Markovim spisom tukaj:

Poslušajte naslednje: