Petrov stol, Peter, Rim; Gian Lorenzo Bernini (1598-1680)
OVER konec tedna, je dodal papež Frančišek Acta Apostolicae Sedis (zapis o uradnih dejanjih papeštva) pismo, ki ga je lani poslal škofom iz Buenos Airesa, v katerem je odobril njihovo Smernice za razločevanje obhajila za ločene in ponovno poročene na podlagi njihove razlage postsinodalnega dokumenta, Amoris Laetitia. Toda to je samo še dodatno razburkalo blatne vode pri vprašanju, ali papež Frančišek odpira vrata za obhajilo katoličanom, ki so v objektivno prešuštni situaciji ali ne.
Razlog je v tem Šesta smernica škofov predlaga, da ko se pari ponovno poročijo (brez razveljavitve) in se ne vzdržijo spolnih odnosov, je možnost zatekanja k zakramentom še vedno mogoča, če „obstajajo omejitve, ki omilijo odgovornost in krivdo“. Težava je ravno v tem, kako lahko nekdo, ki ve, da je v objektivnem stanju smrtnega greha, ne da bi ga spremenil, še vedno zateče k zakramentom sprave in evharistiji. Škofove smernice ne dajejo konkretnih primerov tako "zapletene" situacije.
Glede na naravo tega "uradnega dejanja" Frančiška in dvoumnost obeh Smernice in Amoris Laetitia, Pravi Thomas Pink, profesor filozofije na King's College London, glede na to, da škofov dokument ...
… Ni povsem jasen, ne izpolnjuje pogojev za nezmotljivost in prihaja brez kakršne koli spremljajoče razlage njegovega odnosa do prejšnjega učenja, «komajda» katoličane zavezuje, da verjamejo v vse, kar ni v skladu s tem, kar je Cerkev do zdaj učila in kar so že bili dolžan verjeti. " -Katoliški glasnik, 4. decembra 2017
Kot Dan Hitchens iz Katoliški glasnik v osvežujočem spoštljivem članku poudarja:
Cerkev skozi stoletja je učila, da ločeni in ponovno poročeni, če sta v spolnem razmerju, ne moreta prejemati obhajila. Boste našli v Cerkveni očetje; v poučevanje papežev sv. Inocenc I (405) in sv. Zachary (747); v nedavnem Dokumenti Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Kongregacije za nauk vere. Vse poučevanje Cerkve o grehu, zakonu in evharistiji bi razumeli tisti, ki jo razglašajo, da so spolno aktivne ločene in ponovno poročene izključili iz občestva. To je postalo tudi del katoliškega uma: na prepoved se nenamerno sklicujejo takšni G. K. Chesterton in msgr. Ronald Knox (1888-1957) kot katoliški nauk in ne more biti veliko dvoma, da če bi izbrali naključnega svetnika iz zgodovine Cerkve in jih vprašali, kaj Cerkev uči, bi vam rekli isto. - prav tam.
To učenje je papež sv. Janez Pavel II. V svoji apostolski spodbudi spet pojasnil Konzorcij Familiaris:
Cerkev ponovno potrjuje svojo prakso, ki temelji na Svetem pismu, da v evharistično občestvo ne sprejema ločenih oseb, ki so se ponovno poročile. Tega jim ni mogoče priznati iz dejstva, da sta njihovo stanje in življenjsko stanje objektivno v nasprotju s tisto zvezo ljubezni med Kristusom in Cerkvijo, ki jo označuje in izvaja evharistija. Poleg tega obstaja še en poseben pastoralni razlog: če bi bili ti ljudje sprejeti k evharistiji, bi verniki prišli v zmoto in zmedo glede cerkvenega nauka o neločljivosti zakonske zveze.
Sprava v zakramentu pokore, ki bi odprla pot evharistiji, se lahko podeli le tistim, ki so se obžalovali, da so zlomili znamenje zaveze in zvestobe Kristusu, iskreno pripravljeni na način življenja, ki ni dlje v nasprotju z neločljivostjo zakonske zveze. To v praksi pomeni, da kadar moški in ženska iz resnih razlogov, kot je na primer vzgoja otrok, ne moreta izpolniti obveznosti ločitve, si "prevzameta dolžnost, da živita v popolni celini, to je s vzdržljivost zakonov, ki pripadajo zakonskim parom. —Familiaris Consortio, „Vključeno vloga krščanske družine v sodobnem svetu «, n. 84; vatican.va
To je vse za povedati papeštvo ni en papež….
Prvič je bilo objavljeno 2. februarja 2017:
THE Papež papeža Frančiška je tisti, ki se že od vsega začetka spopada z polemiko za polemiko. Katoliški svet - pravzaprav svet na splošno - ni vajen sloga človeka, ki trenutno drži ključe kraljestva. Papež Janez Pavel II. Ni bil nič drugačen v svoji želji, da bi bil z ljudmi in med njimi, se jih dotikal, si delil obroke in se zadrževal v njihovi prisotnosti. Toda tudi papežev svetnik je bil zelo natančen, kadar je obravnaval zadeve, povezane z "vero in moralo", kot je bil Benedikt XVI.
Ne tako njihov naslednik. Papež Frančišek se brez strahu zavzema nobenega vprašanja iz medijev, vključno s tistimi zunaj mandata Cerkve, glede vprašanj "vere in morale", in jih nagovarja v najbolj pogovornih izrazih in včasih z odprtimi mislimi. To je prisililo marsikaterega poslušalca, tudi mene samega, da poskrbi, da se upošteva celoten kontekst njegovih misli. Včasih to pomeni pregledovanje več kot enega intervjuja, homilije ali papeževega dokumenta. A to mora preseči. Vsak nauk svetega očeta morajo filtrirati in razumeti v kontekstu celotnega telesa katoliškega učenja, imenovanega Sveto izročilo, ki izhaja iz "depozita vere".
Kajti papeštvo ni en papež. Je Petrov glas skozi stoletja.
GLAS PETRA
Primat papeža temelji na Svetem pismu, ko je Jezus Petru sam izjavil, da je on "skala", na kateri bo zgradil svojo Cerkev. In samo Petru je dal "ključe kraljestva".
Toda Peter je umrl, kraljestvo pa ne. 
In tako so Petrovo "pisarno" predali drugi, tako kot pisarne vse apostoli po njihovi smrti.
Naj drug prevzame njegovo pisarno. (Apd. 1:20)
Tem naslednikom je bilo naloženo predajanje »apostolske vere«, vsega, kar je Jezus zaupal apostolom in ...
... trdno se držite in se držite tradicij, ki so vas učili, bodisi z ustno izjavo bodisi z našim pismom. (2. Tesaloničanom 2:15; prim. Mat. 28:20)
Ko so se stoletja razvijala, je zgodnja Cerkev rasla z neomajnim razumevanjem, da so bili varuhi vere in ne njeni izumitelji. In s tem prepričanjem je raslo tudi globlje razumevanje nepogrešljive vloge naslednika Petra. Dejansko tisto, kar vidimo v zgodnji Cerkvi, ni vzvišenost posameznega človeka, temveč »pisarne« ali »Petrovega stolčka«. V poznem drugem stoletju je lionski škof izjavil:
… Izročilo, ki ga je ta velika, najstarejša in najbolj znana cerkev, ki sta jo v Rimu ustanovila in ustanovila dva najslavnejša apostola Peter in Pavel, prejela od apostolov… vsaka cerkev mora biti v skladu s to cerkvijo [v Rimu], ker njegove izjemne prednosti -Škof Irenej, Proti herezijam, Knjiga III, 3: 2; Zgodnji krščanski očetje, str. 372
Spominjajoč se prvega in »glavnega« apostola, sveti Ciprijan, škof v Kartage, je zapisal:
Na [Petru] gradi cerkev in mu zaupa ovce na krmo. In čeprav mu dodeli oblast
vsi apostoli, vendar je ustanovil en sam stol, s čimer je z lastno avtoriteto vzpostavil vir in znak enotnosti cerkva ... Peter ima prednost in tako je jasno, da obstajata samo ena cerkev in en stol ... Če človek ne trdi za to Petrovo enost, ali si predstavlja, da še vedno drži vero? Ali je še vedno prepričan, da je v cerkvi, če zapusti stolico Petra, na katerem je bila cerkev zgrajena? - "O enotnosti katoliške cerkve", n. 4; Vera zgodnjih očetov, Zv. 1, str. 220-221
Zaradi tega splošnega razumevanja prevlade Petrove pisarne je sveti Ambrozije slavno rekel: "Kjer je Peter, tam je cerkev," [1]“Komentar psalmov”, 40:30 in sveti Jeronim - veliki bibličist in prevajalec - da papežu Damasu izjavi: „Nikomur ne sledim kot vodji, razen Kristusu samemu, zato želim ostati v cerkvi v cerkvi z vami, to je s stolčkom Petra . Vem, da je na tej skali cerkev ustanovljena. " [2]Pisma, 15: 2
PETEROV GLAS JE EN
Ponovno so se cerkveni očetje zlahka pridružili Petrovemu stolu in tako v edinosti s človekom, ki je imel to funkcijo.
…papež ni istoveten s celotno Cerkvijo, Cerkev je močnejša od posameznega zablodega ali krivoverskega papeža. — škof Athansius Schneider, 19. september 2023; onepeterfive.com
Zato:
Papež ni absolutni suveren, čigar misli in želje so zakon. Nasprotno, papeževa služba je porok poslušnosti do Kristusa in njegove besede. —PAPE BENEDIKT XVI., Homilija z dne 8. maja 2005; San Diego Union-Tribune
Se pravi to niti papež ne lahko spremeni tisto, kar je bilo izpeljano iz »depozita vere«, razodeto v Kristusu in izročeno z apostolskim nasledstvom vse do danes.
Kardinal Gerhard Müller je prefekt Kongregacije za nauk vere (opomba: odkar je bilo to napisano, je bil odstranjen s tega položaja). Je vatikanski doktrinarni poglavar, nekakšen vratar in 
uveljavljalec cerkvenega nauka, ki posameznim cerkvam pomaga ohranjati pravoslavje in enotnost vere. V nedavnem intervjuju, ki je poudaril nespremenljivo naravo zakramenta poroke in vse njene posledice, je izjavil….
... nobena moč v nebesih ali na zemlji, niti angel, niti papež, niti koncil niti škofovski zakon nimajo možnosti, da bi to spremenili. -Katoliški glasnik, Februar 1st, 2017
To je v skladu z nauki svetov Vatikana I in Vatikana II:
Rimski papež in škofje se zaradi svoje funkcije in resnosti zadeve z vnemo zavzemajo za delo, da bi z vsemi primernimi sredstvi poizvedovali v to razodetje in dali ustrezen izraz njegovi vsebini; ne priznavajo pa nobenega novega javnega razodetja, ki bi se nanašalo na božanski depozit vere. —Vatikanski svet I, župnik aeternus, 4; Vatikanski svet II, Lumen Gentium, n 25
... tudi če bi mi ali angel z nebes oznanil [vam] evangelij, ki ni tisti, ki smo vam ga oznanili, naj bo ta preklet! (Galatom 1: 8)
Posledice so takoj očitne. Vsako vprašanje razlage papeževe izjave, ki se nanaša na vprašanja vere in morale, mora biti vedno postavljeno skozi prizmo Svetega izročila - tistega stalnega, univerzalnega in nezmotljivega Kristusovega glasu, slišanega v enotnosti z vse nasledniki Petra in Ljubljane sensus fidei "S strani celotnega ljudstva, ko od škofov do zadnjega od vernih pokažejo splošno soglasje v zadevah vere in morale." [3]Katekizem katoliške cerkve, n 92
… Rimski papež ne izreče izjave kot a zasebnik, ampak razlaga in brani nauk katoliške vere kot vrhovni učitelj vesoljne Cerkve ... —Vatikanski svet II, Lumen Gentium, n 25
Po besedah papeža Frančiška:
Papež v tem kontekstu ni vrhovni gospodar, temveč vrhovni služabnik - »služabnik božjih služabnikov«; porok poslušnosti in skladnosti Cerkve z božjo voljo, Kristusovim evangelijem in cerkvenim izročilom, pri čemer odstrani vsako osebno muho, čeprav je - po volji samega Kristusa - »najvišji Pastor in učitelj vseh zvestih «in kljub temu, da je užival» vrhovno, polno, takojšnjo in splošno navadno moč v Cerkvi «. —PAPE FRANJO, zaključna beseda o sinodi; Katoliška novinska agencija, 18. oktober 2014
Zato boste, zlasti v papeških dokumentih prejšnjih stoletij, videli papeže, ki so vernike nagovarjali v zaimku "mi" in ne "jaz". Kajti govorijo tudi z glasom svojih predhodnikov.
ZADEVA PRI ROKI
Tako nadaljuje kardinal Müller in pojasnjuje nedavno apostolsko spodbudo papeža Frančiška o družini in zakonu, ki povzroča polemike glede tega, kako si različni škofje tolmačijo, da bi lahko razvezani in ponovno poročeni prejeli obhajilo:
Amoris Laetitia jasno razlagati v luči celotnega cerkvenega nauka ... ni prav, da toliko škofov tolmači Amoris Laetitia glede na njihov način razumevanja papeževega nauka. To se ne drži linije katoliškega nauka. -Katoliški glasnik, Februar 1st, 2017
Ker je razlaga ali opredelitev doktrine "obširna z deponiranjem vere", je drugi vatikanski koncil učil, da med vlogami 
škofi, ki jim je »oznanjevanje evangelija ponos in mesto«, da bi »[vernike] obveščali o razmišljanju in usmerjali njihovo ravnanje«, pazijo na tiste, ki so v njihovi oskrbi in "Odganjati napake, ki ogrožajo njihovo čredo." [4]prim. Vatikanski svet II, Lumen Gentium, n. 25. To je res klic vsak Katoličan, da bi bil služabnik in zvest upravitelj Božje Besede. To je poziv k ponižnosti in podrejanju Jezusu, ki je "pastirski princ" in "najvišji temeljni kamen" Cerkve. [5]prim. Vatikanski svet II, Lumen Gentium, n. 6., 19. Sem spada tudi podrejanje pastoralnim praksam Cerkve, ki so neločljivo povezane z naukom.
Kajti vsi škofje so dolžni spodbujati in varovati enotnost vere ter spoštovati disciplino, ki je skupna celotni Cerkvi ... —Vatikanski svet II, Lumen Gentium, n 23
Kot vidimo, da si škofje na različnih koncih sveta začnejo razlagati Amoris Laetitia na načine, ki so si med seboj protislovni, lahko upravičeno rečemo, da se soočamo s "krizo resnice". Kardinal Müller je svaril pred "vstopom v kakršno koli kazuistiko, ki lahko zlahka povzroči nesporazume" in dodal:
"To so sofistrije: Božja beseda je zelo jasna in Cerkev ne sprejema sekularizacije zakona." Naloga duhovnikov in škofov, "Ni ustvarjanje zmede, ampak vnašanje jasnosti." -Katoliško svetovno poročilo, Februar 1st, 2017
FRANCIS NAPREJ
Skratka, pred papežstvom, ki ni vedno tako natančno, kot bi ga nekateri želeli, je napaka panika, kot da se "skala" razpada. Cerkev gradi Jezus, ne Peter.[6]prim. Matej 16:18 Jezus in ne Peter je tisti, ki je zagotovil, da ga "vrata pekla" ne bodo premagala.[7]prim. Matej 16:18 Jezus in ne Peter je tisti, ki je zagotovil, da bo Sveti Duh vodil Cerkev "V vso resnico."[8]prim. Janez 16:13
Toda Jezus ni zagotovil, da bo pot lahka. Da bi bilo brez »lažnih prerokov«[9]prim. Matej 7:15 in volkovi v "ovčji koži", ki bi s sofisticijo "prevarali mnoge".[10]prim. Matej 24:11
... med vami bodo lažni učitelji, ki bodo uvedli uničujoče herezije in celo zanikali Mojstra, ki jih je odkupil, ter nase nanesli hitro uničenje. (2. Petrov 2: 1)
A pozor tudi na tiste, ki sejejo nesoglasje proti papežu Frančišku. Obstaja veliko dobronamernih "konzervativnih" katoličanov, ki so zavzeli skorajda privzeto stališče, da gledajo vse, kar reče Francis, pod množico sumov (glej Duh suma). To je nevarno, še posebej, če je neprevidno objavljeno. Ena stvar je zaskrbljenost v dobrodelnem duhu z željo po globljem razumevanju in jasnosti. Drugo je preprosto kritiziranje pod tančico sarkazma in 
cinizem. Če papež s svojimi besedami seje zmedo, kot trdijo nekateri, mnogi sejejo tudi neskladje s stalnim negativnim pristopom do svetega očeta.
Papež Frančišek ob vseh svojih osebnih napakah ali grehih ostaja Kristusov namestnik. Ima ključe kraljestva - niti en kardinal, ki ga je izvolil, ni predlagal drugače (da so bile papeževe volitve neveljavne). Če je za vas nekaj, kar pravi, negotovo ali se celo zdi v nasprotju s cerkvenim naukom, ne domnevajte, da je temu tako (že sem v preteklosti navedel izčrpne primere, kako so osrednji mediji napačno citirali ali preoblikovali papeževe besede). Zavrnite tudi skušnjavo, da takoj razkrijete svoje frustracije na Facebooku, v komentarjih ali na forumu. Namesto tega molčite in prosite Svetega Duha, da vam pojasni, preden govorite.
in molite za svetega očeta. Mislim, da je precej znakovito, da niti v Svetem pismu niti pri Gospi ni nobene verodostojne prerokbe, ki pravi, da nekega dne Petrovi pisarni ne bi smeli zaupati. Namesto tega nas poziva, naj molimo za papeža in vse naše pastirje in ostanemo v neomajni enotnosti, medtem ko smo še vedno zagovarjati in zagovarjati resnico.
In to je razmeroma enostavno narediti, saj resnico ni posredoval niti en papež, temveč eden urad papeštva, Petrov stol, in tisti škofje v občestvu z njim ... v 2000 letih neprekinjenega pisnega in ustnega izročila.
O Papež, Rimski škof in Petrov naslednik, “je perpetual in viden vir in temelj enotnosti škofov in celotne družbe vernih. " -Katekizem katoliške cerkve, n 882
POVEZANO BRANJE
Ta papež Frančišek! ... Kratka zgodba
Frančiška in Cerkev, ki prihaja
Zgodba o petih papežih in veliki ladji
Tanka črta med usmiljenjem in herezijo: Del I, Del II, & Del III
Blagor vam in hvala.
Na potovanje z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
