TE so dnevi priprave na Jezusov prihod, kar je sveti Bernard imenoval "srednji prihod” Kristusa med Betlehemom in koncem časov. nadaljujte z branjem
cerkveni očetje
Tisočletja
Potem sem videl angela, ki je prišel iz nebes,
v roki drži ključ brezna in težko verigo.
Zgrabil je zmaja, starodavno kačo, ki je hudič ali satan,
in ga zvezal za tisoč let in vrgel v brezno,
ki jo je zaklenil in zapečatil, da ni mogla več
vodijo narode v napačno smer, dokler se ne dopolni tisoč let.
Po tem je treba za kratek čas sprostiti.
Potem sem videl prestole; tistim, ki so sedeli na njih, je bila zaupana sodba.
Videl sem tudi duše tistih, ki so bili obglavljeni
za njihovo pričevanje za Jezusa in za Božjo besedo,
in ki niso častili zveri ali njene podobe
niti niso sprejeli njegovega znamenja na svojih čelih ali rokah.
Oživeli so in s Kristusom kraljevali tisoč let.
(Raz 20:1-4, Petkovo prvo mašno berilo)
TAMO morda ni svetopisemskega stavka, ki je bolj široko razlagan, bolj vneto izpodbijan in celo vzbuja razdor kot ta odlomek iz knjige Razodetja. V prvi Cerkvi so judovski spreobrnjenci verjeli, da se »tisoč let« nanaša na Jezusov ponovni prihod Dobesedno vladati na zemlji in vzpostaviti politično kraljestvo sredi mesenih banketov in praznovanj.[1]»... ki bodo nato spet vstali, bodo uživali prosti čas na nezmernih mesenih banketih, opremljenih s toliko mesa in pijače, da ne samo šokirajo občutka zmernosti, ampak celo presežejo mero lahkovernosti same.« (Sv. Avguštin, Božje mesto, Kn. XX, pogl. 7) Vendar so cerkveni očetje to pričakovanje hitro omajali in ga razglasili za krivoverstvo – kar danes imenujemo milenarstvo [2]glej Milenarstvo - kaj je in kaj ni in Kako se je izgubila doba.nadaljujte z branjem
Opombe
| ↑1 | »... ki bodo nato spet vstali, bodo uživali prosti čas na nezmernih mesenih banketih, opremljenih s toliko mesa in pijače, da ne samo šokirajo občutka zmernosti, ampak celo presežejo mero lahkovernosti same.« (Sv. Avguštin, Božje mesto, Kn. XX, pogl. 7) |
|---|---|
| ↑2 | glej Milenarstvo - kaj je in kaj ni in Kako se je izgubila doba |
Odgovor na Jimmyja Akina – 2. del
KATOLIČKI ODGOVORI' kavbojski opravičevalec, Jimmy Akin, ima še naprej zarezo pod sedlom nad našo sestrsko spletno stranjo, Odštevanje kraljestvu. Tukaj je moj odgovor na njegovo zadnje streljanje ...nadaljujte z branjem
Srednji prihod
Pentecote (Binkošti), Jean II Restout (1732)
ONE med velikimi skrivnostmi "končnih časov", ki so bile razkrite v tej uri, je resničnost, da Jezus Kristus ne prihaja v mesu, ampak v Duhu da vzpostavi svoje kraljestvo in zavlada med vsemi narodi. Da, Jezus bo sčasoma pridite v njegovem proslavljenem mesu, toda njegov končni prihod je rezerviran za tisti dobesedni "zadnji dan" na zemlji, ko bo čas prenehal. Torej, ko več vidcev po vsem svetu še naprej govori: "Jezus kmalu prihaja", da bi postavil svoje kraljestvo v "dobo miru", kaj to pomeni? Je svetopisemska in ali je v katoliški tradiciji?
Zora upanja
KAJ bo doba miru? Mark Mallett in Daniel O'Connor se poglobita v čudovite podrobnosti prihajajoče dobe, ki jih najdemo v Sveto tradicijo in prerokbah mistikov in vidcev. Oglejte si ali poslušajte to razburljivo spletno oddajo, če želite izvedeti več o dogodkih, ki se lahko zgodijo v vašem življenju!nadaljujte z branjem
Po osvetlitvi
Vsa svetloba v nebesih bo ugasnila in po vsej zemlji bo velika tema. Potem bo na nebu vidno križevo znamenje in iz odprtin, kjer so bile pribite odrešenčeve roke in noge, bodo prihajale velike luči, ki bodo za nekaj časa osvetlile zemljo. To se bo zgodilo malo pred zadnjim dnem. -Božansko usmiljenje v moji duši, Jezus k sveti Faustini, n. 83
PO šesti pečat je zlomljen, svet doživlja "razsvetljenje vesti" - trenutek obračuna (glej Sedem pečatov revolucije). Sveti Janez nato zapiše, da je sedmi pečat zlomljen in da je v nebesih tišina "približno pol ure." Pred Eye of the Storm preide in vetrovi prečiščevanja spet začnite pihati.
Tišina v navzočnosti Gospoda BOGA! Za blizu je dan GOSPODOV ... (Zef 1: 7)
Gre za miren premor Božansko usmiljenje, preden pride Dan pravičnosti…
Antikrist v našem času
Prvič objavljeno 8. januarja 2015…
VEČ pred tedni sem zapisal, da je čas, 'da neposredno, pogumno in brez opravičila spregovorim »ostanku«, ki posluša. Zdaj je le še ostanek bralcev, ne zato, ker so posebni, ampak izbrani; je ostanek, pa ne zato, ker niso vsi povabljeni, ampak le redki se odzovejo….« [1]prim Konvergenca in blagoslov To pomeni, da sem deset let pisal o času, v katerem živimo, in se nenehno skliceval na sveto izročilo in učiteljstvo, da bi uravnotežil razpravo, ki se morda prepogosto opira le na zasebno razodetje. Kljub temu obstajajo nekateri, ki preprosto čutijo kaj razprave o »končnih časih« ali krizah, s katerimi se soočamo, so preveč mračne, negativne ali fanatične - zato jih preprosto izbrišejo in odjavijo. Naj bo. Papež Benedikt je bil glede takih duš precej odkrit:
Opombe
| ↑1 | prim Konvergenca in blagoslov |
|---|
Zadnje sodbe
Verjamem, da se velika večina Knjige razodetja ne nanaša na konec sveta, ampak na konec te dobe. Le zadnjih nekaj poglavij je resnično videti na samem koncu svet, medtem ko vse ostalo prej večinoma opisuje "končno soočenje" med "ženo" in "zmajem" ter vse strašne učinke splošnega upora, ki ga spremlja v naravi in družbi. Tisto, kar to končno konfrontacijo ločuje od konca sveta, je sodba narodov - tisto, kar poslušamo predvsem v ta tedenskih maših, ko se približujemo prvemu adventnemu tednu, pripravi na Kristusov prihod.
Zadnja dva tedna v srcu nenehno slišim besede: "Kot tat ponoči." Številni od nas bodo prevzeli občutek, da prihajajo na svet dogodki presenečenje, če že ne veliko nas doma. Moramo biti v »milostnem stanju«, ne pa tudi v strahu, kajti vsakega od nas bi lahko vsak trenutek poklicali domov. S tem se počutim prisiljen objaviti to pravočasno pisanje od 7. decembra 2010…
Kako se je izgubila doba
THE Pričakuje se, da bo prihodnje upanje v "dobo miru", ki temelji na "tisoč letih", ki sledijo antikristovi smrti, po knjigi Razodetje nekaterim bralcem zveni kot nov koncept. Za druge to velja za herezijo. A niti eno niti drugo ni. Dejstvo je, da eshatološko upanje "obdobja" miru in pravičnosti, "sobotnega počitka" za Cerkev pred koncem časa, ne imajo svojo podlago v Sveto tradicijo. V resnici je bil nekoliko pokopan v stoletjih napačnih interpretacij, neupravičenih napadov in špekulativne teologije, ki traja še danes. V tem pisanju natančno preučujemo vprašanje kako »Doba se je izgubila« - nekoliko že sama po sebi - in druga vprašanja, na primer, ali gre dobesedno za »tisoč let«, ali bo takrat Kristus vidno navzoč in kaj lahko pričakujemo. Zakaj je to pomembno? Ker to ne samo potrjuje prihodnje upanje, ki ga je Blažena mati napovedala kot neizbežna v Fatimi, ampak dogodkov, ki se morajo zgoditi ob koncu te dobe, ki bodo za vedno spremenili svet ... dogodki, ki se zdijo na samem pragu našega časa.