Tisočletja

 

Potem sem videl angela, ki je prišel iz nebes,
v roki drži ključ brezna in težko verigo.
Zgrabil je zmaja, starodavno kačo, ki je hudič ali satan,
in ga zvezal za tisoč let in vrgel v brezno,
ki jo je zaklenil in zapečatil, da ni mogla več
vodijo narode v napačno smer, dokler se ne dopolni tisoč let.
Po tem je treba za kratek čas sprostiti.

Potem sem videl prestole; tistim, ki so sedeli na njih, je bila zaupana sodba.
Videl sem tudi duše tistih, ki so bili obglavljeni
za njihovo pričevanje za Jezusa in za Božjo besedo,
in ki niso častili zveri ali njene podobe
niti niso sprejeli njegovega znamenja na svojih čelih ali rokah.
Oživeli so in s Kristusom kraljevali tisoč let.
(Raz 20:1-4, Petkovo prvo mašno berilo)

 

TAMO morda ni svetopisemskega stavka, ki je bolj široko razlagan, bolj vneto izpodbijan in celo vzbuja razdor kot ta odlomek iz knjige Razodetja. V prvi Cerkvi so judovski spreobrnjenci verjeli, da se »tisoč let« nanaša na Jezusov ponovni prihod Dobesedno vladati na zemlji in vzpostaviti politično kraljestvo sredi mesenih banketov in praznovanj.^[1]»... ki bodo nato spet vstali, bodo uživali prosti čas na nezmernih mesenih banketih, opremljenih s toliko mesa in pijače, da ne samo šokirajo občutka zmernosti, ampak celo presežejo mero lahkovernosti same.« (Sv. Avguštin, Božje mesto, Kn. XX, pogl. 7) Vendar so cerkveni očetje to pričakovanje hitro omajali in ga razglasili za krivoverstvo – kar danes imenujemo milenarstvo ^[2]glej Milenarstvo - kaj je in kaj ni in Kako se je izgubila doba.

Tisti, ki res [Rev 20: 1-6] jemljejo dobesedno in verjamejo v to Jezus bo prišel kraljevati na zemlji tisoč let pred koncem sveta se imenujejo milenaristi. -Leo J. Trese, Pojasnjena vera, str. 153-154, Sinag-Tala Publishers, Inc. (z Nihil ovira in imprimatur)

Tako je Katekizem katoliške cerkve izjavi:

Antikristova prevara se že začne oblikovati v svetu vsakič, ko se pojavi zahteva, da se znotraj zgodovine uresniči tisto mesijansko upanje, ki se lahko uresniči onstran zgodovine le z eshatološko sodbo. Cerkev je zavračala celo spremenjene oblike tega ponarejanja kraljestva, ki bi se imenovalo milenizem. (577), še posebejy »notranje perverzna« politična oblika sekularnega mesijanizma.  -n 676

Zgornja opomba 577 nas vodi do Denzinger-Schonnmetzerdelo (Enchiridion Symbolorum, definicija in deklaracija de rebus fidei et morum,) ki sledi razvoju doktrine in dogme v katoliški cerkvi od najstarejših časov:

 

Kaj je »tisoč let«?

Danes je veliko mnenj o tem, na katero točno tisočletje se nanaša sv. Za preučevalca Svetega pisma pa je ključnega pomena, da razlaga Svetega pisma ni subjektivna zadeva. Na koncilu v Kartagini (393, 397, 419 n. št.) in Hiponu (393 n. š.) so nasledniki apostolov ustanovili »kanon« ali knjige Svetega pisma, kot jih katoliška cerkev ohranja danes. Zato je Cerkev tista, ki išče razlago Svetega pisma – ona, ki je »steber in temelj resnice«.^[6]1 Tim 3: 15

Zlasti se oziramo na Zgodnji cerkveni očetje ki so bili prvi, ki so hkrati prejeli in skrbno razvijali »zalog vere«, ki ga je Kristus prenesel na apostole.

… Če bi se pojavilo kakšno novo vprašanje, o katerem takšna odločitev še ni bila sprejeta, bi se morali nato zateči k mnenjem svetih očetov, vsaj tistih, ki vsak v svojem času in kraju ostanejo v enotnosti občestva in vere, bili sprejeti kot odobreni mojstri; in karkoli bi se lahko z enim razumom in z eno privolitvijo strinjali, bi to bilo treba brez dvoma ali skrupule upoštevati kot resnični in katoliški nauk Cerkve. —St. Vincent iz Lerinsa, Skupno iz leta 434 našega štetja, »Za starodavnost in univerzalnost katoliške vere proti nespodobnim novostim vseh herezij«, pogl. 29, št. 77

Zgodnji cerkveni očetje so bili skoraj enotni, da se »tisoč let«, ki jih omenja sveti Janez, nanaša na »Gospodov dan«.^[7]2 Thess 2: 2 Vendar te številke niso razlagali dobesedno:

... razumemo, da je obdobje tisoč let označeno v simboličnem jeziku ... Človek med nami po imenu Janez, eden izmed Kristusovih apostolov, je prejel in napovedal, da bodo Kristusovi privrženci prebivali v Jeruzalemu tisoč let in da bo potem sledilo vsesplošno in, skratka, večno vstajenje in obsodba. - sv. Justin Martyr, Dialog s Tryphom, Očetje Cerkve, Krščanska dediščina

Zato:

Glej, Gospodov dan bo tisoč let. - pismo Barnabe, Očetje Cerkve, Pogl. 15

Njihova iztočnica ni bila le sv. Janez, ampak sv. Peter, prvi papež:

Ne prezrite tega enega dejstva, ljubljeni, da je z Gospodom en dan kot tisoč let in tisoč let kot en dan. (2. Petrov 3: 8)

Cerkveni oče Lactantius je razložil, da Gospodov dan, čeprav ni 24-urni dan, predstavlja:

… Naš današnji dan, ki ga omejuje vzhajajoče in zahajajoče sonce, je prikaz tistega velikega dne, na katerega krog tisoč let postavlja svoje meje. -Lactantius, Očetje Cerkve: Božanski zavodi, Knjiga VII, poglavje 14, Katoliška enciklopedija; www.newadvent.org

Tako so po jasni kronologiji svetega Janeza v 19. in 20. poglavju Razodetja verjeli, da je Gospodov dan:

• se začne v temi bdenja (obdobje brezpravnosti in odpadništva) [prim. 2 Tes 2:1-3]

• crescendo v temi (nastop »brezbožnika« ali »antikristov«) [prim. 2 Tes 2-3; Rev 7]

• sledi zora (vklenitev Satana in smrt Antikrista) [prim. 2 Tes 2; Razodetje 8:19; Razodetje 20:20-1]

• sledi opoldanski čas (doba miru) [prim. Razodetje 20:4-6]

• do sončnega zahoda v času in zgodovini (vzpon Goga in Magoga ter končni napad na Cerkev) [Raz 20:7-9] ko je satan vržen v pekel kjer sta bila Antikrist (zver) in lažni prerok med »tisoč leti« [Raz 20:10].

Ta zadnja točka je pomembna. Razlog je v tem, da boste danes slišali mnoge evangeličanske in celo katoliške pridigarje, ki trdijo, da se Antikrist pojavi na samem koncu časov. Toda jasno branje Janezove apokalipse pravi drugače – in tako so mislili tudi cerkveni očetje:

Ko pa bo Antikrist opustošil vse stvari na tem svetu, bo kraljeval tri leta in šest mesecev in sedel v templju v Jeruzalemu; in potem bo Gospod prišel z neba v oblake ... pošiljal tega človeka in tiste, ki mu sledijo, v ognjeno jezero; vendar prinašajo pravične čase kraljestva, torej ostalo, osveti sedmi dan ... To se bo zgodilo v časih kraljestva, torej na sedmi dan ... prava sobota pravičnih. —St. Irenej iz Lyona, cerkveni oče (140–202 AD); Adersus Haereses, Irenej iz Lyona, V.33.3.4,Očetje Cerkve, CIMA Publishing Co.

S palico svojih ust bo udaril neusmiljene in z dihom svojih ustnic bo pokončal hudobne ... Tedaj bo volk gost jagnjeta in leopard bo ležal z mladim kozličkom ... Ne bodo škodi ali uniči na vsej moji sveti gori; kajti zemlja bo napolnjena s spoznanjem Gospoda, kakor voda pokriva morje. (Izaija 11:4-9; prim. Raz 19:15)

Jaz in vsak drugi pravoverni kristjan sem prepričan, da bo prišlo do vstajenja mesa, ki mu bo sledilo tisoč let v ponovno zgrajenem, olepšanem in razširjenem mestu Jeruzalem, kot so napovedali preroki Ezekiel, Izaija in drugi ... — sv. Justin Mučenik, Dialog s Triponom, pogl. 81, Očetje Cerkve, Krščanska dediščina

Upoštevajte, da so cerkveni očetje hkrati označevali »tisoč let« kot »Gospodov dan« in »sobotni počitek«.^[8]prim Prihajajoči sobotni počitek To so utemeljili na pripovedi o stvarjenju v Genezi, ko je Bog počival sedmi dan ...^[9]Gen 2: 2

… Kot da bi bilo primerno, da bi morali svetniki v tem obdobju [tisoč tisoč let] uživati ​​nekakšen počitek v soboto… In to mnenje ne bi bilo nasprotujoče, če bi verjeli, da so radosti svetnikov , v tej soboti bo duhovnain posledično o Božji prisotnosti ... —St. Avguštin Hipo (354–430 AD; cerkveni zdravnik), De Civitate Dei, Bk. XX, pogl. 7, Katoliška univerza America Press

Zato božje ljudstvo še vedno ostaja v sobotnem počitku. (Hebrejcem 4: 9)

Barnabaševo pismo apostolskega očeta iz drugega stoletja uči, da se sedmi dan razlikuje od večno osmi:

… Njegov Sin bo prišel in uničil čas brezpravnih in sodil brezbožne ter spremenil sonce in luno in zvezde - potem bo sedmi dan res počival… potem ko bom spokojil vse, bom naredil začetek osmega dne, torej začetek drugega sveta. - Pismo Barnabe (70–79 AD), ki ga je napisal apostolski oče drugega stoletja

Tudi tukaj, v odobrenem preroškem razodetju, slišimo našega Gospoda, kako potrjuje to kronologijo sv. Janeza in cerkvenih očetov:

Moj ideal v Stvarstvu je bilo Kraljestvo moje Volje v duši bitja; moj primarni namen je bil narediti iz človeka podobo Božanske Trojice na podlagi izpolnitve moje Volje nad njim. Ko pa se je človek umaknil iz tega, sem izgubil svoje kraljestvo v njem in kar 6000 let sem moral vzdrževati dolgo bitko. —Jezus Božji služabnici Luisi Piccarreti, iz Luizinih dnevnikov, zv. XIX, 20. junij 1926

Torej imate najbolj jasno in nepretrgano nit od obeh Janezovih razodetij do njunega razvoja pri cerkvenih očetih, do zasebnega razodetja, da bo pred koncem sveta »sedmi dan« počitka, — »vstajenje« Cerkve po obdobje Antikrista.

Sveti Tomaž in sveti Janez Krizostom razložita besede quem Dominus Jesus destruet ilustracije adventus sui (»Koga bo Gospod Jezus uničil s sijočim svojim prihodom«) v smislu, da bo Kristus udaril antikrista, tako da ga bo zaslepil s sijočino, ki bo podobna znamenju in znamenju njegovega drugega prihoda ... najbolj avtoritativni Videti je, da se zdi, da je po padcu Antikrista Katoliška cerkev spet v obdobju blaginje in zmage.  -Konec sedanjega sveta in skrivnosti prihodnjega življenja, Fr. Charles Arminjon (1824–1885), str. 56–57; Sophia Institute Press

… [Cerkev] bo sledila njenemu Gospodu v njegovi smrti in vstajenju.  -Katekizem katoliške cerkve, 677

 

Kaj je »prvo vstajenje«?

Toda kaj točno je to »prvo vstajenje«. Znani kardinal Jean Daniélou (1905-1974) je zapisal:

Bistvena trditev je vmesna faza, v kateri so vstali svetniki še vedno na zemlji in še niso stopili v svojo zadnjo fazo, saj je to eden od vidikov skrivnosti zadnjih dni, ki še ni razkrita.. -Zgodovina zgodnjekrščanskega nauka pred Nicejskim svetom, 1964, str. 377

Če pa je namen dobe miru in »tisoč let« ponovna vzpostavitev prvotne harmonije stvarstva^[10]»Tako je začrtano polno delovanje prvotnega Stvarnikovega načrta: stvarstvo, v katerem so Bog in človek, moški in ženska, človeštvo in narava v harmoniji, v dialogu, v občestvu. Ta načrt, ki ga je razblinil greh, je na bolj čudovit način prevzel Kristus, ki ga skrivnostno, a učinkovito uresničuje v sedanji stvarnosti, v pričakovanju, da ga bo pripeljal do izpolnitve ...«  (PAPEŽ JANEZ PAVEL II., splošna avdienca, 14. februar 2001) s tem, da bitje vrnili v »življenje v Božji Volji«, tako da "človek se lahko vrne v prvotno stanje stvarjenja, k svojemu izvoru in k namenu, za katerega je bil ustvarjen,"^[11]Jezus Luisi Piccarreta, 3. junij 1925, let. 17 potem verjamem, da je Jezus sam morda odklenil skrivnost tega odlomka Božji služabnici Luisi Piccarreti.^[12]prim Vstajenje cerkve Toda najprej razumejmo, da je to »prvo vstajenje« — čeprav ima lahko fizični vidik, tako kot so bila fizična vstajenja od mrtvih v času Kristusovega lastnega vstajenja.^[13]glej Prihajajoče vstajenje — predvsem je duhovna v naravi:

Vstajenje mrtvih, pričakovano ob koncu časov, že doživi prvo, odločilno uresničitev v duhovna vstajenje, glavni cilj dela odrešenja. Sestoji iz novega življenja, ki ga daje vstali Kristus kot sad svojega odrešitvenega dela. —PAPEŽ SV. JANEZ PAVEL II., splošna avdienca, 22. april 1998; vatican.va

Rekel je sveti Tomaž Akvinski …

... te besede je treba razumeti drugače, in sicer o "duhovnem" vstajenju, pri katerem bodo ljudje znova vstali iz svojih grehov na dar milosti: medtem ko je drugo vstajenje teles. Kristusova vladavina označuje Cerkev, v kateri kraljujejo ne samo mučenci, ampak tudi drugi izvoljeni, del, ki označuje celoto; ali kraljujejo s Kristusom v slavi glede vseh, še posebej omenimo mučenike, ker še posebej kraljujejo po smrti, ki so se borili za resnico, celo do smrti. -Suma Theologica, Qu. 77, čl. 1, rep. 4

Zato se zdi, da je izpolnitev »Oče naš« povezana s »prvim vstajenjem«, ki ga omenja sv. Janez, s tem da uvede Jezusovo vladavino v novi obliki notranje življenje njegove Cerkve: »Kraljestvo Božje volje«:^[14]»Sedaj pravim tole: če se človek ne obrne nazaj, da bi vzel mojo voljo za življenje, pravilo in hrano, da bi bil prečiščen, oplemeniten, pobožanstven, da bi se postavil v prvo dejanje stvarjenja in vzel mojo voljo kot njegova dediščina, ki mu jo je dodelil Bog – sama Dela Odrešitve in Posvetitve ne bodo imela svojih obilnih učinkov. Torej, vse je v moji volji – če človek To vzame, vzame vse.” (Jezus Luisi, 3. junij 1925, zv. 17

Zdaj je moje Vstajenje simbol duš, ki bodo oblikovale svojo Svetost v moji Volji. —Jesus Luisi, 15. april 1919, letn. 12.

… Vsak dan v molitvi našega Očeta prosimo Gospoda: »Bodi volja tvoja tako na zemlji kot v nebesih« (Mat. 6:10)…. zavedamo se, da je »nebo« tam, kjer se božja volja izpolnjuje, in da »zemlja« postane »nebo« - mi, kraj prisotnosti ljubezni, dobrote, resnice in božanske lepote - le če je na zemlji božja volja je izpolnjena. — PAPEŽ BENEDIKT XVI., splošna avdienca,

… božje kraljestvo pomeni Kristusa samega, katerega prihod vsak dan želimo in katerega prihod želimo, da se nam hitro razodene. Kajti kakor je On naše vstajenje, ker v njem vstajamo, tako ga lahko razumemo tudi kot Božje kraljestvo, kajti v njem bomo kraljevali.  -Katekizem katoliške cerkve, n. 2816

Menim, da je to na kratko teologija "tisoč let". Jezus nadaljuje:

… Moje vstajenje simbolizira svetnike živih v moji volji - in to z razlogom, saj je vsako dejanje, beseda, korak itd., Storjeno v moji volji, božansko vstajenje, ki ga prejme duša; je znak slave, ki ga prejme; to je, da gre ven iz sebe, da vstopi v božanskost, in da ljubi, dela in razmišlja, se skriva v soncu moje volje ... —Jesus Luisi, 15. april 1919, letn. 12.

Papež Pij XII je namreč prerokoval vstajenje Cerkve v času in zgodovini to bi pomenilo konec smrtnega greha, vsaj pri tistih, ki so nagnjeni k daru življenja po Božji volji.^[15]prim Gift Tukaj je jasen odmev Laktancijevega simboličnega opisa Gospodovega dne, ki sledi »sončnemu vzhodu in zahodu«:

Toda tudi ta noč na svetu kaže jasne znake zore, ki bo prišla, novega dne, ko bomo prejeli poljub novega in bolj sijočega sonca ... Potrebno je novo Jezusovo vstajenje: resnično vstajenje, ki ne bo več gospodovalo smrt ... Pri posameznikih mora Kristus uničiti noč smrtnega greha, ko bo znova zaživela milost. V družinah mora noč brezbrižnosti in hladnosti popustiti soncu ljubezni. V tovarnah, mestih, narodih, deželah nerazumevanja in sovraštva mora noč postati svetla kot dan, nox sicut dies ilinabitbitur, in prepiri bodo prenehali in mir bo nastal. —PAPE PIUX XII, Urbi et Orbi naslov, 2. marec 1957; vatican.va

Ker v nebesih verjetno ne bo valovitih tovarn, Piux XII vidi prihodnost v zgodovini kjer se konča »noč smrtnega greha« in tista prvobitna milost ki živijo v Božanski volji je obnovljena. Jezus pravi Luizi, da to vstajenje res ni na koncu dni, ampak znotraj čas ko duša začne živeti v Božji volji.

Moja hči je v Mojem vstajenju duša prejela upravičene trditve, da se ponovno vstanejo v meni v novo življenje. Bila je potrditev in pečat vsega mojega življenja, mojih del in mojih besed. Če bi prišel na zemljo, bi moral vsaki duši omogočiti, da ima Moje vstajenje kot svoje - jim dati življenje in jih obuditi v Mojem lastnem vstajenju. In ali želite vedeti, kdaj se bo zgodilo resnično vstajenje duše? Ne ob koncu dni, ampak še vedno na zemlji. Tisti, ki živi v Moji volji, vstane na svetlo in reče: 'Konec je moje noči' ... Zato lahko duša, ki živi v moji Volji, reče, kot je angel rekel svetim ženskam na poti k grobu: 'On je vstal. Ni ga več tukaj. ' Takšna duša, ki živi v Moji volji, lahko reče tudi: "Moja volja ni več moja, ker je vstala v božjem fiatu." —20. April 1938, letn. 36

S tem zmagoslavnim dejanjem je Jezus zapečatil resničnost, da je bil [v svoji edini božanski Osebi] Človek in Bog, in s svojim Vstajenjem potrdil svoj nauk, svoje čudeže, življenje zakramentov in celotno življenje Cerkve. Poleg tega je dosegel zmago nad človeško voljo vseh duš, ki so oslabljene in skoraj mrtve do resničnega dobrega, tako da je življenje Božanske volje, ki naj bi dušam prineslo polnost svetosti in vse blagoslove, zmagalo nad njimi. -Naša dama Luisi, Devica v kraljestvu Božanske volje, Dan 28

Z drugimi besedami, Jezus mora zdaj dokončati v nas kar je dosegel s svojim učlovečenjem in odrešitvijo:

Kajti Jezusove skrivnosti še niso popolnoma dovršene in izpolnjene. Resda so popolni v Jezusovi osebi, ne pa v nas, ki smo njegovi udje, niti v Cerkvi, ki je njegovo skrivnostno telo. —St. John Eudes, traktat "O Jezusovem kraljestvu", Liturgija ur, Vol. IV, str. 559

Zato Luisa moli:

[Jaz] prosim vstajenje Božanske volje v človeški volji; naj vsi vstanemo v Tebi ... -Luisa Jezusu, 23. krog v božanski volji

 

Avguštinski faktor

Kot sem že omenil, mnogi evangeličanski in katoliški glasovi verjamejo, da se »zver« ali Antikrist bliža samemu koncu sveta. Toda kot vidite zgoraj, je v videnju sv. Janeza jasno, da po zver in lažni prerok vržena v pekel (Raz 20), to ni konec sveta, ampak začetek nove Kristusove vladavine v njegovih svetnikih, »doba miru« med »tisoč leti«. 

Razlog za to nasprotno stališče je, da so številni učenjaki zavzeli eno od 3 mnenja, ki jih je sveti Avguštin predlagal glede tisočletnice. Zgoraj citiran je najbolj skladen s cerkvenimi očeti - da bo res "sobotni počitek". Vendar pa je Avguštin v tem, kar se zdi kot odpor proti gorečnosti milenaristov, predlagal tudi:

... kolikor se mi zdi ... [sv. Janez] je tisoč let uporabil kot enakovredno za celotno trajanje tega sveta in uporabil število popolnosti, da bi označil polnost časa. —St. Avguštin iz Hipona (354–430) po Kr., De Civitate Dei "Božje mesto «, Knjiga 20, pogl. 7

To razlago najverjetneje ima vaš župnik. Vendar je Avguštin očitno predlagal zgolj mnenje - "kolikor se mi zdi". Kljub temu so nekateri napačno vzeli to mnenje za dogmo in zavrgli vsakogar, ki vzame Avguštinovo druga položaja, da je heretik. Naš prevajalec, angleški teolog Peter Bannister, ki je od leta 15,000 skupaj s pokojnim mariologom p. Réné Laurentin se strinja, da mora Cerkev začeti ponovno razmišljati o tem stališču, ki zavrača dobo miru (amilenijalizem). Pravzaprav, pravi, ni več vzdržna.

... v to sem zdaj popolnoma prepričan amilenijalizem ne le ne dogmatično zavezujoča, a pravzaprav velika napaka (kot večina poskusov skozi zgodovino, da se vzdržijo teološki argumenti, pa naj bodo še tako sofisticirani, ki letijo pred navadnim branjem Svetega pisma, v tem primeru Razodetja 19 in 20). Morda vprašanje v prejšnjih stoletjih res ni bilo toliko pomembno, zdaj pa zagotovo ... Ne morem pokazati na a sam verodostojen [preroški] vir, ki podpira Avguštinovo eshatologijo [končno mnenje]. Povsod se precej potrjuje, da je tisto, s čimer se prej kot slej soočamo, Gospodov prihod (razumljen v smislu dramatičnega manifestacija Kristusa, ne v obsojenem tisočletnem pomenu fizične vrnitve Jezusa, da bi telesno vladal nad začasnim kraljestvom) za prenovo sveta -ne za poslednjo sodbo/konec planeta…. Logična implikacija na podlagi Svetega pisma izjave, da je Gospodov prihod 'neizbežen', je, da je prav tako prihod Sina pogubljenja. ^[16]Prim. Antikrist ... Pred obdobjem miru? Ne vidim nobene poti okoli tega. Ponovno je to potrjeno v impresivnem številu težkih preroških virov ... —Osebna komunikacija

Toda kaj je tehtnejšega in preroškega od cerkvenih očetov in samih papežev?

Izpovemo, da se nam kraljestvo obljublja na zemlji, čeprav pred nebesi, le v drugem stanju obstoja; kolikor bo po vstajenju tisoč let v božansko zgrajenem mestu Jeruzalem ... Pravimo, da je to mesto Bog priskrbel za sprejem svetnikov ob njihovem vstajenju in jih osvežil z obilico vseh resnično duhovna blagoslov, kot nadomestilo za tiste, ki smo jih zaničevali ali izgubili ... —Tertullian (155–240 AD), Nicenski cerkveni oče; Proti Marcionu, Očetje Ante-Nicene, Henrickson Publishers, 1995, vol. 3, str. 342–343)

So, napovedani blagoslov se nedvomno nanaša na čas njegovega kraljestva... Tisti, ki so videli Janeza, Gospodovega učenca, [povejte nam], da so slišali od njega, kako je Gospod učil in govoril o teh časih ... —St. Irenej iz Lyona, cerkveni oče (140–202 AD); Adresove haereze, Irinej iz Lyona, V.33.3.4, Očetje Cerkve, Založba CIMA

To je naše veliko upanje in priklic: »Pridi kraljestvo tvoje!« - kraljestvo miru, pravičnosti in spokojnosti, ki bo ponovno vzpostavilo prvotno harmonijo stvarstva. —ST. PAPE JOHN PAUL II, Splošna avdienca, 6. november 2002, Zenit

In ta molitev, čeprav ni neposredno osredotočena na konec sveta, je vendarle a prava molitev za njegov prihod; vsebuje celotno širino molitve, ki nas jo je naučil sam: "Pridi kraljestvo tvoje!" Pridi, Gospod Jezus! " - NAJBOLJŠE BENEDIKT XVI, Jezus iz Nazareta, sveti teden: Od vstopa v Jeruzalem do vstajenja str. 292, Ignacij Press

Želel bi obnoviti vaš poziv vsem mladim… sprejmite zavezo, da boste jutranji stražarji na zori novega tisočletja. To je primarna zaveza, ki ohranja svojo veljavo in nujnost, ko začenjamo to stoletje z nesrečnimi temnimi oblaki nasilja in strahu, ki se zbirajo na obzorju. Danes bolj kot kdaj koli prej potrebujemo ljudi, ki živijo sveto življenje, čuvaje, ki svetu oznanjajo novo zarjo upanja, bratstva in miru. —PAPE SV. JOHN PAUL II, »Sporočilo Janeza Pavla II. Mladinskemu gibanju Guannelli«, 20. april 2002; vatican.va

... Nova doba, v kateri nas upanje osvobodi plitvosti, apatije in samopojemanja, ki nam dušo zastrupijo in zastrupijo odnose. Dragi mladi prijatelji, Gospod vas prosi, da bi bili preroki te nove dobe ... —LOGO BENEDIKT XVI, Homilija, svetovni dan mladih, Sydney, Avstralija, 20. julij 2008

Dragi mladi, odvisno je od vas čuvaji zjutraj, ki naznanjajo sončni prihod, ki je Vstali Kristus! - POJDITE JOHN PAUL II, Sporočilo svetega očeta mladini sveta, XVII svetovni dan mladih, n. 3; (prim. 21: 11–12)

Naloga Boga je doseči to srečno uro in jo seznaniti z vsemi… Ko bo prišla, se bo izkazala za slovesno uro, ena velika s posledicami ne samo za obnovo Kristusovega kraljestva, ampak tudi za umirjanje ... sveta. Najbolj goreče molimo in tudi druge prosimo, naj molijo za to tako zaželeno pacifikacijo družbe. —PAPE PIJ XI, Ubi Arcani dei Consilioi "O Kristusovem miru v njegovem kraljestvu", December 23, 1922

Papeški teolog za Janeza Pavla II., pa tudi za Pija XII., Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla I., je potrdil, da se to dolgo pričakovano »obdobje miru« na zemlji bliža.

Da, v Fatimi so obljubili čudež, največji čudež v zgodovini sveta, ki je bil takoj za Vstajenjem. In ta čudež bo obdobje miru, ki še nikoli ni bilo podeljeno svetu. —Mario Luigi kardinal Ciappi, 9. oktober 1994, Družinski katekizem, str. 35

In tako je molil veliki marijanski svetnik Louis de Montfort:

Vaše božanske zapovedi so prekršene, vaš evangelij je vržen na stran, hudourniki krivice so preplavili vso zemljo, odpeljali celo vaše hlapce ... Se bo vse izteklo kot Sodoma in Gomora? Nikoli ne boste prekinili svoje tišine? Boste vse to prenašali za vedno? Ali ni res, da se mora vaša volja izvršiti na zemlji tako, kot je v nebesih? Ali ni res, da mora priti vaše kraljestvo? Ali niste dali nekaterim dragim dušam vizije prihodnje prenove Cerkve? - sv. Louis de Montfort, Molitev za misijonarje, n. 5; ewtn.com

 

Sorodno branje

Ta članek je bil prilagojen iz:

Premislek o končnih časih

Dragi sveti oče ... Prihaja!

Vstajenje cerkve

Prihajajoči sobotni počitek

Kako se je izgubila doba

Papeži in zore

Milenarstvo - kaj je in kaj ni

 

Podprite Markovo polnočasno službo:

 

z Nihil ovira

 

Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.

Zdaj na Telegramu. kliknite:

Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« na MeWe:

Sledite Markovim spisom tukaj:

Poslušajte naslednje: