Pristni kristjan

 

Dandanes se pogosto reče, da današnje stoletje hrepeni po pristnosti.
Predvsem v zvezi z mladimi se govori
imajo grozo umetnega ali lažnega
in da iščejo predvsem resnico in poštenost.
Na ta »znamenja časa« bi morali biti pozorni.
Tiho ali na glas - a vedno odločno - nas sprašujejo:
Ali res verjamete temu, kar oznanjate?
Ali živite to, kar verjamete?
Ali res pridigaš to, kar živiš?
Pričevanje o življenju je postalo bolj kot kdaj koli prej bistveni pogoj
za resnično učinkovitost pri oznanjevanju.
Ravno zaradi tega smo do neke mere oz.
odgovorni za napredek evangelija, ki ga oznanjamo.

—PAPE SV. PAVLE VI, Evangelij Nuntiandi, n. 76.

 

DANES, je toliko blatenja hierarhije glede stanja Cerkve. Seveda nosijo veliko odgovornost in odgovornost za svoje črede in mnogi od nas smo razočarani nad njihovo silno tišino, če ne sodelovanje, spričo tega brezbožna svetovna revolucija pod zastavo "Velika ponastavitev ". Toda to ni prvič v zgodovini odrešenja, da je bila čreda vse prej kot zapuščeni — tokrat volkovom iz “progresivnost"In"politična korektnost”. Ravno v takšnih časih pa se Bog ozre na laike, da bi v njih dvignil svetniki ki postanejo kot sijoče zvezde v najtemnejših nočeh. Ko ljudje dandanes hočejo prebičati duhovščino, odgovorim: »No, Bog gleda nate in name. Pa se lotimo!«

 

Privoščite si to!

Da, s tem se moramo spopasti, in s tem mislim biti pristen. Danes je toliko zmede glede tega, kako to izgleda. Po eni strani napredni ljudje verjamejo, da morajo biti današnji kristjani »strpni« in »vključujoči«, zato se strinjajo z vsako stvarjo, ki se jim predlaga, ne glede na to, ali nasprotuje logiki, dobri znanosti ali celo katolištvu. poučevanje. Dokler svet ploska in glavni mediji odobravajo, je vse v redu. Toda vrlina in signaliziranje vrline sta dve zelo različni stvari.

Na drugi strani pa so tisti, ki menijo, da je za popravek stanja res potrebna vrnitev k tradicionalni (tj. latinski) maši, obhajilu, in podobni. Ampak poslušajte, bilo je točno kdaj imeli smo te zelo lepe obrede in prakse, ki jih je sv. Piux X. izjavil:

Kdo ne more videti, da družba danes, bolj kot v kateri koli pretekli dobi, trpi zaradi strašne in globoko zakoreninjene bolezni, ki jo vsak dan, ki se razvija in je v svojem najglobljem bitju, vleče v uničenje? Razumete, spoštovani bratje, kaj je ta bolezen - odpadništvo od Boga ... —PAPE SV. PIUS X, E Supreme, Enciklika o obnovi vsega v Kristusu, št. 3, 4. oktober 1903

Verjamem, da se kriza v svojem srcu spusti na individualno pričevanje in pristnost. Pričevanje svetu, ki je najmočnejše, najučinkovitejše, najbolj transformativno, ni niti signaliziranje kreposti niti zunanja pobožnost. Nasprotno, to je resnično notranje spreobrnjenje, ki se izraža v življenju, ki je v skladu z evangelijem. Naj ponovim: srce je tako spreobrnjeno, tako prepuščeno Gospodu, tako željno biti zvesto, da postane tako rekoč živa Beseda. Takšne duše so "živi vodnjaki”, ki že s svojo prisotnostjo spodbujajo druge, da želijo piti iz njihovega zgleda, črpati iz njihove modrosti in znanja ter sitijo žejo po ljubezni z iskanjem samega vira teh živih voda v njih. 

 

Vaša priča je ključna!

Danes lahko svet že na kilometer daleč zavoha hinavce, zlasti mladina.^[1]»Dandanes se pogosto govori, da današnje stoletje hrepeni po pristnosti. Predvsem o mladih se govori, da se grozijo umetnega in lažnega ter da iščejo predvsem resnico in poštenost.« [Evangelii Nuntiandi, n. 76] In zato sveti Pavel VI. pravi:

Svet od nas pričakuje preprostost življenja, duha molitve, pokorščine, ponižnosti, nenavezanosti in požrtvovalnosti. —PAPEJ PAVLE VI, Evangelizacija v sodobnem svetu, 22, 76

Z drugimi besedami, tako kot ima vodnjak ovoj, ki zadržuje vodo, mora tudi kristjan dati vidno pričevanje, iz katerega lahko tečejo žive vode Svetega Duha. 

Vaša luč mora zasijati pred drugimi, da bodo lahko videli vaša dobra dela in slavili vašega nebeškega Očeta ... Izkažite mi svojo vero brez del, jaz pa vam bom izkazal svojo vero iz svojih del. (Matevž 5:16; Jakob 2:18)

Tukaj gre za vprašanje verodostojnosti. Lahko vodim svoje otroke k maši in z njimi molim rožni venec … toda ali sem pristen s tem, kako živim, kaj govorim, kako se obnašam, kako delam, kako uživam v zabavi, prostem času itd.? Lahko grem na lokalni molitveni shod, darujem za ministrstva in se pridružim CWL ali Kolumbovim vitezom … toda kakšen sem, ko sem z drugimi ženskami ali moškimi, prijatelji ali družino?

Ampak vse to je res krščanstvo 101! Ali sv. Pavel danes, leta 2022, stoji nad nami in ponavlja svoj opomin Korinčanom?

Hranil sem te z mlekom, ne s trdno hrano, ker je nisi mogel jemati. Resnično, še zdaj ne moreš, ker si še vedno iz mesa. (1 Kor 3-2)

Smo v še bolj nujni situaciji. Kajti Božji načrt, ki se bliža izpolnitvi ob koncu te dobe, je naslednji: pripraviti si brezmadežno in neomadeževano Nevesto, Ljudstvo, ki je "vse v", to je, ki živi v Božji volji. To je program - ne glede na to, ali bova ti in jaz del njega ali ne. 

Jezus je zahteven, ker želi našo resnično srečo. Cerkev potrebuje svetnike. Vsi so poklicani k svetosti in samo sveti ljudje lahko obnovijo človeštvo. —PAPE JOHN PAUL II, Sporočilo ob svetovnem dnevu mladih za leto 2005, Vatikan, 27. avgust 2004, Zenit

Na nek način se moram nasmejati, ko vidim, da nekateri nemški škofi pletejo sofistike, da bi prilagodili sodomijo in gejevske poroke. Kajti ves trenutni Jezusov zagon je za njegovo ljudstvo, da vstopi v njegovo Božjo voljo na popolnoma nov način. To pomeni odlikuje zvestoba - ne prepisovanje Božje besede! Ah, molimo za te uboge, uboge pastirje. 

 

Križ, križ!

Trajna lastnost naše generacije je, da najde vse mogoče načine ubežati trpljenju. Ne glede na to, ali gre za tehnologijo, zdravila ali popolno ubijanje naših nerojenih otrok ali nas samih, je to večna laž, ki jo je Satan mojstrsko izdelal v našem času. Moramo biti udobni. Moramo se zabavati. Zdraviti se moramo. Moramo odvrniti pozornost. Toda to je antiteza temu, kar Jezus uči: 

Če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostane samo pšenično zrno; če pa umre, rodi veliko sadja. (Janez 12:24)

Ironija je v tem, da bolj ko zanikamo svoje pretirane želje in navezanosti, bolj smo veseli (ker smo ustvarjeni za Boga, ne za njih). Toda več kot to: bolj kot se zanikamo, bolj se spreminjamo v Jezusa, bolj Živa Voda teče neovirano, bolj stojimo v duhovni avtoriteti, bolj rastemo v Modrosti, bolj postajamo verodostojna. Če pa dneve preživljamo brez treznosti, postanemo, kot je rekel Jezus v Evangelij danes: slepi vodijo slepe. 

Kako moreš reči svojemu bratu: 'Brat, daj, da odstranim ta iver v tvojem očesu', ko pa niti ne opaziš bruna v svojem očesu? (Luka 6:42)

Kako lahko vodimo druge v kesanje in resnico, če smo sami posvetni in živimo v laži? Kako ponuditi Živo vodo drugim, ko jasno vidijo, da smo jih onesnažili s svojim grehom in prizanesljivostjo? Danes potrebujemo moške in ženske, ki imajo »prodano« srce za Kristusa:

Blagor moškim, katerih moč ste! Njihova srca so usmerjena v romanje. (Današnji psalm, Ps 84: 6)

In naravnan na reševanje duš. Sveti Pavel v današnjem prvem berilu pravi: 

Čeprav sem svoboden glede vseh, sem postal suženj vsem, da bi pridobil čim več ljudi. Vsem sem postal vse, da bi rešil vsaj nekatere. (1 Cor 9: 19)

Z drugimi besedami, sveti Pavel pazi, da nikomur ne povzroči pohujšanja. Ali popustimo v bližini svojih prijateljev? Naši otroci? Najina zakonca? Ali pa smo previdni, da smo vse vsem ljudem, da bi rešili vsaj nekatere od njih? 

Gospa nam zadnje mesece v svojih sporočilih vpije, da je ne vzamemo resno — in hitro nam zmanjkuje časa. O mama, kriv sem kot kdorkoli. Danes pa obnavljam svojo zavezo Jezusu, da bom njegov učenec, da bom vaš otrok, da pripadam sveta božja vojska. Prihajam pa tudi v vsej svoji revščini, kot v praznem vodnjaku, da bi se spet napolnil s Svetim Duhom. Fiat! Naj se zgodi, Gospod, po tvoji volji! Prosi, sveta Mati Božja, da se zgodijo nove binkošti v mojem srcu in v srcu vseh teh dragih bralcev, da postanemo prave priče v teh zadnjih dneh. 

Samo obnašajte se tako, kot je vredno Kristusovega evangelija, da bom lahko slišal o vas, ne glede na to, ali pridem in vas vidim ali ko sem odsoten, da stojite trdni v enem duhu in se enodušno borite za vero evangelija, ne da bi se na noben način ustrašili vaših nasprotnikov. To je za njih dokaz uničenja, a vašega odrešenja. In to je Božje delo. Kajti zavoljo Kristusa vam je bilo dano ne le verovati vanj, ampak tudi trpeti zanj. (Fil 1-27)

Tako bodo vsi vedeli, da ste moji učenci, če imate ljubezen drug do drugega. (Janez 13:35)

 

Sorodno branje

Ura laikov

 

Podprite Markovo polnočasno službo:

 

Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.

Zdaj na Telegramu. kliknite:

Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« na MeWe:

Sledite Markovim spisom tukaj:

Poslušajte naslednje: