Danes se soočimo s temo prerokbe
je prej kot razgled na razbitine po brodolomu.
- nadškof Rino Fisichella,
"Prerokba" v Slovar temeljne teologije, str. 788
AS svet se približuje koncu te dobe, prerokbe postajajo vse pogostejše, neposrednejše in še bolj specifične. Kako pa se odzovemo na bolj senzacionalna nebeška sporočila? Kaj storimo, ko se vidci počutijo "izključene" ali njihova sporočila preprosto ne odmevajo?
V nadaljevanju je navodilo za nove in redne bralce v upanju, da bodo na tej občutljivi temi dosegli ravnovesje, tako da bodo lahko k prerokovanju pristopili brez tesnobe ali strahu, da bi ga nekako zavedli ali prevarali.
KAMENA
Najpomembnejša stvar, ki si jo moramo vedno zapomniti, je, da prerokba ali tako imenovano "zasebno razodetje" ne nadomešča javnega razodetja, ki nam ga je izročilo Sveto pismo in sveta tradicija ter ga varovalo z apostolskim nasledstvom.[1]prim Temeljni problem, Stol za rock, in Papeštvo ni en papež Vse, kar je potrebno za naše odrešenje, je bilo že razkrito:
Skozi obdobja so se pojavljala tako imenovana "zasebna" razodetja, nekatera pa je priznala avtoriteta Cerkve. Ne sodijo pa v depozit vere. Njihova vloga ni izboljšati ali dokončati Kristusovo dokončno Razodetje, ampak pomagati, da v določenem zgodovinskem obdobju po njem polneje živimo. Vodeč s cerkvenim učiteljskim učiteljstvom Sensus Fiidelium ve, kako v teh razodetjih prepoznati in pozdraviti vse, kar predstavlja resničen Kristusov ali njegovih svetnikov Cerkvi. -Katekizem katoliške cerkve, n 67
Na žalost so nekateri katoličani to učenje napačno razlagali tako, da nam zato ni treba poslušati zasebnega razodetja. To je napačna in pravzaprav neprevidna razlaga cerkvenega nauka. Tudi kontroverzni teolog p. Karl Rahner, ko je nekoč vprašal ...
… Ali je kaj, kar Bog razkrije, lahko nepomembno. -Vizije in prerokbe, str. 25
In teolog Hans Urs von Balthasar je rekel:
Zato se lahko preprosto vprašamo, zakaj Bog neprestano zagotavlja [razodetja] [v prvi vrsti, če] jih Cerkev skorajda ni treba upoštevati. -Mistica oggettiva, n 35
Zato je kardinal Ratzinger zapisal:
… mesto prerokbe je predvsem mesto, ki ga Bog rezervira zase, da poseže osebno in vsakič znova in prevzame pobudo …. s karizmami si pridržuje pravico, da neposredno poseže v Cerkev, da jo prebudi, posvari, pospeši in posveti. —»Das Problem der Christlichen Prophetie«, 181; citirano v Krščanska prerokba: Postbiblično izročilo, avtor Hvidt, Niels Christian, str. 80
Benedikt XIV je zato svetoval, da:
Človek lahko zavrne privolitev v »zasebno razodetje« brez neposredne škode katoliški veri, če le to stori, »skromno, ne brez razloga in brez zaničevanja«. -Herojska vrlina, str. 397
Naj poudarim, da: ne brez razloga. Medtem ko Javno razodetje vsebuje vse, kar potrebujemo za svoje odrešenje, ni nujno razkriti vsega, kar potrebujemo za svoje posvečenje, zlasti v določenih obdobjih zgodovine odrešenja. Povedano drugače:
… Pred veličastnim očitanjem našega Gospoda Jezusa Kristusa ni pričakovati nobenega novega javnega razodetja. Kljub temu, da je Razodetje že popolno, ni bilo popolnoma eksplicitno; krščanska vera mora skozi stoletja postopoma dojeti njen polni pomen. -Katekizem katoliške cerkve, n 67
Tako kot je cvet v obliki popkov še vedno isti cvet kot takrat, ko je cvetel, je tudi Sveto izročilo doseglo novo lepoto in globino 2000 let kasneje, potem ko je cvetelo skozi stoletja. Prerokba torej cvetju ne doda cvetnih listov, temveč jih pogosto razpre in sprosti nove dišave in cvetni prah - torej sveže vpogledi in milosti za Cerkev in svet. Na primer, sporočila, predana sveti Faustini, ne dodajajo ničesar k javnemu razodetju, da je Kristus sam usmiljenje in ljubezen; dajejo globlji vpogled v globina te usmiljenosti in ljubezni ter kako jih bolj praktično pridobiti skozi zaupate. Prav tako vzvišena sporočila, podana Božji služabnici Luisi Piccarreta, ne izboljšujejo ali dokončujejo Kristusovega dokončnega Razodetja, temveč pozorno dušo pritegnejo v skrivnost Božanske volje, o kateri že govori Sveto pismo, vendar daje globlji vpogled v njeno plodnost, moč in osrednjo vlogo v načrtu odrešenja.
Vse to torej pomeni, da ko preberete določena sporočila tukaj ali ob Odštevanju do kraljestva, je prvi lakmusov test, ali so sporočila v skladu s Sveto tradicijo ali ne. (Upamo, da smo kot ekipa pravilno preverili vsa sporočila v zvezi s tem, čeprav končno razločevanje na koncu pripada Učiteljstvu.)
POSLUŠAJTE, NE OBREZUJTE
Druga stvar, ki jo je treba izpostaviti od n. 67 Katekizma pravi, da je Cerkev prepoznala "nekatera" zasebna razodetja. Ne piše "vsi" ali celo, da jih je "treba" uradno priznati, čeprav bi bil to ideal. Vse prepogosto slišim katoličane, ki pravijo: »Ta videc ni odobren. Izogibati se!" A tega ne učijo niti Sveto pismo niti Cerkev sama.
Dva ali trije preroki naj govorijo, drugi pa razločijo. Če pa se razkrije drugo osebo, ki sedi tam, mora prva molčati. Kajti vsi lahko prerokujete eden za drugim, da se bodo vsi učili in vsi spodbujali. Dejansko so duhovi prerokov pod nadzorom prerokov, saj ni Bog nereda, temveč miru. (1. Kor. 14: 29–33)
Čeprav je to pogosto mogoče izvajati na kraju samem glede rednega izvajanja prerokb v skupnosti, ko spremljajo nadnaravne pojave, bo morda potrebna poglobljena preiskava Cerkve o nadnaravnem značaju takšnih razodetj. To lahko traja nekaj časa ali pa tudi ne.
Danes se novice o teh prikazovanjih bolj kot v preteklosti hitro širijo med vernike zaradi informacij (množični mediji). Poleg tega lahkotnost prehoda z enega kraja na drugega spodbuja pogosta romanja, tako da bi morala Cerkvena oblast hitro razbrati vsebino takšnih zadev.
Po drugi strani pa sodobna miselnost in zahteve kritičnih znanstvenih raziskav otežujejo, če ne skoraj nemogoče, doseči s potrebno hitrostjo sodb, ki so v preteklosti zaključile preiskavo takšnih zadev (constat de supernaturalitate, non constat de supernaturalitate) in ki je ordinarijem ponujal možnost dovoljevanja ali prepovedi javnega kulta ali drugih oblik pobožnosti med verniki. - Sveta kongregacija za nauk vere, „Norme glede načina postopanja pri razločevanju domnevnih prikazni ali razodetja“ n. 2, vatican.va
Razodetja sv. Juan Diegu so bila na primer odobrena na kraju samem, saj se je pred škofovimi očmi zgodil čudež tilme. Po drugi strani pa kljub „sončni čudež"Priča desettisočim, ki so v Fatimi na Portugalskem potrdili Gospine besede, je Cerkev trinajst let trajala, da je odobrila prikazne - in nato še nekaj desetletij po tem, preden je bila sprejeta" posveta Rusije "(in tudi takrat nekateri dvomijo, ali to je bilo storjeno pravilno, saj Rusija v "Zakonu o zaupanju" Janeza Pavla II ni bila izrecno omenjena Ali se je zgodilo posvečenje Rusije?)
Tu je bistvo. V Guadalupeju je škofova odobritev prikazovanj takoj odprla pot za milijone spreobrnjencev v tej državi v naslednjih letih, kar je v bistvu končalo tamkajšnjo kulturo smrti in človeškega žrtev. Vendar zamuda ali neodziv hierarhije s Fatimo objektivno posledica druge svetovne vojne in širjenja ruskih "napak" - komunizma -, ki je po vsem svetu zahteval ne le deset milijonov življenj, ampak je zdaj Velika reset izvajati globalno. [2]prim Izaijeva prerokba o globalnem komunizmu
Iz tega je mogoče opaziti dve stvari. Eno je, da "še ni odobreno" ne pomeni "obsojeno". To je pogosta in resna napaka med mnogimi katoličani (predvsem zato, ker praktično ni katehez o prerokbah s prižnice). Obstajajo številni razlogi, zakaj nekatera zasebna razodetja niso bila uradno priporočena kot vredna zaupanja (kar pomeni "odobreno"): Cerkev jih morda še vedno prepoznava; videc (-i) je (-jo) morda še živ (-i), zato se odločitev odloži, medtem ko razkritja še potekajo; škof morda preprosto ni sprožil kanoničnega pregleda in / ali morda tega ne namerava storiti, kar je njegova prednostna naloga. Nobeno od zgoraj navedenih ni nujno izjava, da je domnevno prikazanje ali razodetje constat de non nadnaravno (tj. ni nadnaravnega izvora ali nima znakov, ki bi to dokazovali).
Drugič, jasno je, da Nebesa ne čakajo na kanonične preiskave. Bog navadno zagotovi zadostne dokaze za verovanje v sporočila, ki so posebej namenjena širši publiki. Zato je papež Benedikt XIV. Dejal:
Ali se komu, ki se razodevajo, in kdo je prepričan, da to prihaja od Boga, zavezujejo, da jim bodo odločno privolili? Odgovor je pritrdilen ... -Herojska vrlina, Letnik III, str.390
Kar zadeva ostalo Kristusovo telo, nadaljuje:
Tisti, ki mu je to zasebno razodetje predlagano in naznanjeno, bi moral verjeti in ubogati Božji ukaz ali sporočilo, če mu bo predlagano na zadostnih dokazih… Kajti Bog mu govori, vsaj s pomočjo drugega, in ga zato zahteva verjeti; zato je zavezan, da bo verjel Bogu, ki od njega to zahteva. —Ibid. str. 394
Ko Bog govori, pričakuje, da bomo poslušali. Če tega ne storimo, lahko pride do katastrofalnih posledic (beri Zakaj svet ostaja v bolečini). Po drugi strani pa, ko poslušamo nebeška razodetja, ki temeljijo na »zadostnih dokazih«, lahko sadovi trajajo več generacij (beri Ko so poslušali).
Vse to je reklo: če škof daje svoji čredi navodila, ki zavezujejo njihovo vest, jih moramo vedno ubogati, saj »ni Bog nereda, temveč miru«.
A KAKO VEMO?
Če Cerkev ni začela ali zaključila preiskave, kaj je "zadosten dokaz" za eno osebo, morda ne za drugo. Seveda se bodo vedno našli tisti, ki so tako cinični, tako dvomljivi do česar koli nadnaravnega, da ne bi verjeli, da je Kristus vstajal mrtve pred njihovimi očmi.[3]prim. Marko 3: 5-6 Tu pa govorim o tistih, ki se zavedajo, da sporočila domnevnega vidca morda niso v nasprotju s katoliškim naukom, vendar se še vedno sprašujejo, ali so omenjena razodetja resnično nadnaravna ali so preprosto plod domišljije vidca?
Sveti Janez od Križa, sam prejemnik božjih razodetja, je svaril pred samozavajanjem:
Zgrožen sem nad tem, kar se dogaja v teh dneh - namreč, ko neka duša z najmanjšo izkušnjo meditacije, če se zaveda določenih tovrstnih gibanj v nekem stanju spomina, hkrati vse krsti kot prihajajoče od Boga in domneva, da je temu tako, rekoč: "Bog mi je rekel ..."; "Bog mi je odgovoril ..."; čeprav sploh ni tako, toda, kot smo že povedali, si te stvari večinoma govorijo sami. Poleg tega pa jih želja, ki jo imajo ljudje po lokutiranju, in užitek, ki jim prihaja do njihovega duha, privedeta do tega, da si sami odgovorijo in nato mislijo, da je Bog tisti, ki jim odgovarja in govori z njimi. —St. Janez od Križa, Ascenta gore Karmel, 2. knjiga, 29. poglavje, št. 4-5
Torej da, to je zelo mogoče in verjetno pogosteje kot ne, zato Cerkev nadnaravne pojave, kot so stigmati, čudeži, spreobrnitve itd., Šteje za nadaljnji dokaz trditev o nadnaravnem izvoru.[4]Sveta kongregacija za nauk vere se posebej sklicuje na pomen, da takšen pojav v resnici »… obrodi sadove, po katerih bi lahko Cerkev sama kasneje prepoznala resnično naravo dejstev ...« - Prav tam. n. 2, vatican.va
Toda opozorila svetega Janeza niso razlog, da bi padli v drugo skušnjavo: strah - se bojijo, da bodo vsi, ki trdijo, da slišijo Gospoda, "zavedeni" ali "lažni prerok".
Za nekatere je skušnjava, da celotno zvrst krščanskih mističnih pojavov gledajo sumničavo, da bi se je sploh odrekli kot preveč tvegano, prežeto s človeško domišljijo in samozavajanjem ter potencialno duhovno prevaro našega nasprotnika hudiča . To je ena nevarnost. Druga nevarnost je, da tako brez pridržka sprejmemo sporočena sporočila, za katera se zdi, da prihajajo iz nadnaravne sfere, da primanjkuje ustreznega razločevanja, kar lahko privede do sprejemanja resnih napak vere in življenja zunaj cerkvene modrosti in zaščite. Po Kristusovem umu je to misel Cerkve, noben od teh alternativnih pristopov - zavrnitev na debelo na eni strani in nezahtevno sprejemanje na drugi - ni zdrav. Pristni krščanski pristop k preroškim milostim bi moral vedno slediti dvojnim apostolskim spodbudam, po besedah svetega Pavla: „Ne duši Duha; ne prezirajte prerokbe, " in "Preizkusite vsakega duha; obdrži dobro (1. Tes. 5: 19-21). - Dr. Mark Miravalle, Zasebno razodetje: Razsoditi s Cerkvijo, str.3-4
Pravzaprav je vsak krščeni kristjan on sam Pričakuje prerokovati okolici; najprej njihova priča; drugič, po njihovih besedah.
Verni, ki so s krstom vključeni v Kristusa in vključeni v Božje ljudstvo, so na poseben način deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe ... [ki] izpolnjuje to preroško službo, ne samo po hierarhiji ... ampak tudi po laikih. V skladu s tem ju oba določita za priče in jim zagotovita občutek vere [sensus fidei] in milost besede. -Katekizem katoliške cerkve, 897, 904
Na tej točki je treba upoštevati, da prerokba v biblijskem smislu ne pomeni napovedovanja prihodnosti, temveč razlago božje volje za sedanjost in zato kaže pravo pot po prihodnosti. —Kardinal Ratzinger (PAPE BENEDICT XVI), „Fatimsko sporočilo“, Teološki komentar, www.vatican.va
Kljub temu je treba ločiti med »preroškim urad", Ki je značilna za vse vernike, in" preroška darilo”- pri čemer je slednje specifično karizma za prerokbe, kot je omenjeno v 1. Korinčanom 12:28, 14: 4 itd. To je lahko v obliki besed znanja, notranjih lokacij, slišnih lokutov ali vizij in prikazni.
GREŠNIKI, SVETI IN VIDIKI
Zdaj Bog takšne duše izbere po svojih načrtih - ne nujno zaradi njihove svetosti.
… Združitev z Bogom z ljubeznijo ni potrebna, da bi imeli dar prerokbe, zato je bila včasih podeljena celo grešnikom; te prerokbe ni imel nikoli običajen človek ... - OBLIŽI BENEDIKT XIV, Herojska vrlina, Letn. III, str. 160
Zato je še ena pogosta napaka med verniki pričakovati, da bodo vidci svetniki. V resnici so včasih veliki grešniki (na primer sv. Pavel), ki so bili z odbitjem visokih konj sami po sebi znak, ki potrjuje njihovo sporočilo in daje slavo Bogu.
Druga pogosta napaka je pričakovati, da bodo vsi vidci govorili na enak način, oziroma, da bo Gospa ali naš Gospod "zvenel" na enak način skozi vsakega vizionarja. Pogosto sem slišal, kako ljudje govorijo 
da ta ali ona prikazen ne zveni kot Fatima in mora zato biti napačna. Kakor pa vsako vitražno okno v Cerkvi oddaja različne odtenke in barve svetlobe, se tudi svetloba razodetja različno lomi skozi vsakega vidca - skozi posamezne čute, spomin, domišljijo, intelekt, razum in besedišče. Tako je kardinal Ratzinger pravilno rekel, da na prikazne ali lokucije ne smemo razmišljati tako, kot da so "nebesa, ki se pojavljajo v svojem čistem bistvu, kot nekoč upamo, da jih bomo videli v dokončni združitvi z Bogom." Namesto tega je razodetje pogosto stiskanje časa in prostora v eno sliko, ki jo vizionar "filtrira".
… Podobe so na nek način sinteza impulza, ki prihaja od zgoraj, in zmožnost sprejema tega impulza v vizionarjih…. Ni nujno, da ima vsak element vizije poseben zgodovinski občutek. Pomembna je vizija kot celota, podrobnosti pa je treba razumeti na podlagi celotnih posnetkov. Osrednji element podobe je razkrit tam, kjer sovpada s tem, kar je osrednja točka same krščanske »prerokbe«: središče je tam, kjer vizija postane poziv in vodilo po Božji volji. - kardinal Ratzinger (POPE BENEDICT XVI), Sporočilo Fatime, Teološki komentar, www.vatican.va
Pogosto slišim tudi nekaj protestov, da "vse, kar potrebujemo, je Fatima." Nebesa se očitno ne strinjajo. Na božjem vrtu je veliko cvetja in z razlogom: nekateri imajo raje lilije, drugi vrtnice, spet drugi tulipane. Zato bodo nekateri imeli raje sporočila enega vidca kot drugega iz preprostega razloga, ker so tista posebna "dišava", ki jo njihove življenjske potrebe takrat potrebujejo. Nekateri potrebujejo nežno besedo; drugi potrebujejo močno besedo; drugi imajo raje teološki uvid, drugi bolj pragmatični - vendar vsi prihajajo iz iste Luči.
Česar pa ne moremo pričakovati, je nezmotljivost.
Za nekatere je lahko šok, da skoraj vsa mistična literatura vsebuje slovnične napake (oblika) in občasno doktrinarne napake (snov). —Rev. Joseph Iannuzzi, mistični teolog, glasilo, misijonarji Svete Trojice, januar-maj 2014
Takšni občasni primeri napačne preroške navade ne bi smeli privesti do obsodbe celotnega telesa nadnaravnega znanja, ki ga je sporočil prerok, če se pravilno ugotovi, da predstavlja verodostojno prerokbo. - Dr. Mark Miravalle, Zasebno razodetje: Preudarnost s cerkvijo, Stran 21
Dejansko je duhovna vodja tako božje služabnice Luise Piccarreta kot vidnica La Salette Melanie Calvat opozorila:
V skladu s preudarnostjo in sveto natančnostjo se ljudje ne morejo spoprijeti z zasebnimi razodetji, kot da bi šlo za kanonične knjige ali odloke Svetega sedeža ... Na primer, kdo bi lahko v celoti ratificiral vse vizije Catherine Emmerich in St. Brigitte, ki kažejo očitna neskladja? —St. Hanibal je v pismu p. Peter Bergamaschi, ki je objavil vse neurejene spise benediktinskega mistika, sv. M. Cecilije; Prav tam.
Jasno je, da ta neskladja za Cerkev niso razlog za razglasitev teh svetnikov za »lažne preroke«, ampak zmotljiv ljudi in "zemeljske posode."[5]prim. 2. Kor 4:7 Torej obstaja še ena napačna predpostavka, ki so jo mnogi kristjani izrekli, da, če se prerokba ne uresniči, videč morajo biti »lažni prerok«. Temeljijo na starem zavezu:
Če prerok domneva, da bo v mojem imenu spregovoril besedo, ki ji nisem zapovedal, ali govori v imenu drugih bogov, bo ta prerok umrl. Ali bi si rekli: "Kako lahko prepoznamo, da je beseda tista, ki je Gospod ni izgovoril?", Če prerok govori v imenu GOSPODOVEM, vendar se beseda ne uresniči, je beseda, ki je Gospod ni govoriti. Prerok je to predrzno govoril; ne boj se ga. (18. Mojzesova 20: 22-XNUMX)
Vendar bi bili tisti, ki bi ta odlomek vzeli za absolutno maksimo, Jona veljal za lažnega preroka, saj je njegovo opozorilo "Štirideset dni več in Ninive bodo strmoglavljene" zamujalo.[6]Jonah 3:4, 4:1-2 Dejansko je odobren razkritja Fatime predstavljajo tudi neskladje. V okviru druge skrivnosti Fatime je Gospa dejala:
Vojna se bo končala: če pa ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, bo med papeževanjem Pija XI izbruhnila še hujša. -Sporočilo Fatime, vatican.va
A kot je v svojem poudaril Daniel O'Connor blog, »Druga svetovna vojna se je začela šele septembra 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko. Toda Pij XI je umrl (torej se je njegov papež končal) sedem mesecev prej: 10. februarja 1939 ... Dejstvo je, da druga svetovna vojna ni izrecno izbruhnila do pontifikata Pija XII. " Vse to pomeni, da nebesa ne vidijo vedno, kako vidimo in ne ravnamo tako, kot bi pričakovali, in tako lahko in bodo premaknili ciljne točke, če bo to tisto, kar bo rešilo največ duš, in / ali preložijo sodbo (na drugi strani , kar pomeni "začetek" nekega dogodka, ni vedno razvidno na človeški ravni, zato je začetek vojne z Nemčijo res lahko "izbruhnil" v času vladavine Pija XI.)
Gospod ne odlaša s svojo obljubo, kot nekateri menijo, da "zamuja", vendar je potrpežljiv z vami in ne želi, da bi kdo propadel, ampak da bi se vsi morali pokesati. (2 Peter 3: 9)
SPREHOD S CERKVO
Zaradi vseh teh odtenkov je treba, da so cerkveni pastirji vključeni v postopek razločevanja prerokb.
Tisti, ki so zadolženi za Cerkev, bi morali po svoji pisarni presoditi o pristnosti in pravilni uporabi teh daril, ne pa zato, da bi pogasili Duha, temveč da bi preizkusili vse stvari in se trdno držali dobrega. —Drugi vatikanski koncil, Lumen Gentium, n. 12.
V preteklosti pa to ni bilo vedno tako. „Institucionalni“ in „karizmatični“ vidiki Cerkve so bili pogosto med seboj v napetosti - in stroški niso majhni.
Verjamem, da je široko upanje številnih katoliških mislecev, da bi temeljito preučili apokaliptične elemente sodobnega življenja, del samega problema, ki se jim želijo izogniti. Če je apokaliptično razmišljanje večinoma prepuščeno tistim, ki so bili subjektivizirani ali so postali plen vrtoglavice kozmičnega groze, potem je krščanska skupnost, v resnici celotna človeška skupnost, radikalno osiromašena. In to je mogoče izmeriti glede na izgubljene človeške duše. - Avtor, Michael D. O'Brien, Ali živimo v apokaliptičnih časih?
Upam, da bodo ob uporabi spodnjih smernic številni duhovniki in laiki, ki berejo te besede, našli nove načine sodelovanja pri prepoznavanju preroških razodetj; jim pristopiti v duhu samozavesti in svobode, previdnosti in hvaležnosti. Kajti kakor je učil sv. Janez Pavel II.
Institucionalni in karizmatični vidiki so tako pomembni za cerkveno ustavo. Čeprav različno prispevajo k življenju, prenovi in posvečenju Božjega ljudstva. —Govor Svetovnemu kongresu cerkvenih gibanj in novih skupnosti, www.vatican.va
Ko svet še naprej pada v temo in se bliža sprememba obdobij, lahko pričakujemo, da bodo sporočila vidcev postala bolj specifična. To nas bo preizkusilo, gradilo in celo presenetilo. Dejansko je več vidcev po vsem svetu - od Medžugorja do Kalifornije do Brazilije in drugod - trdilo, da so dobili "skrivnosti", ki naj bi se v določenem trenutku razkrile pred svetom. Tako kot "sončni čudež", ki ga v Fatimi priča več deset tisoč, bodo tudi te skrivnosti imele največji učinek. Ko bodo objavljeni in se bodo ti dogodki zgodili (ali bodo morda zamujali zaradi množičnih preobrazbe), se bodo laiki in duhovščina potrebovali še bolj kot kdaj koli prej.
RAZLIKOVANJE V PRIHODNOST
Kaj pa storimo s prerokbami, ko nas hierarhija ne podpira pri razločevanju? Tu so preprosti koraki, ki jih lahko sledite pri branju sporočil na tej spletni strani ali drugje, ki naj bi bila nebeška. Ključno je biti proaktiven: biti hkrati odprt, ne ciničen, previden, nerazsoden. Svetovanje svetega Pavla je naše vodilo:
Ne zaničujte besed prerokov,
vendar preizkusite vse;
držite se dobrega ...
(1 Solun 5: 20-21)
• K branju zasebnega razodetja pristopite na molitven, zbran način. Vprašajte "Duha resnice"[7]John 14: 17 da vas popelje v vso resnico in vas opozori na vse lažno.
• Ali zasebno razodetje, ki ga berete, nasprotuje katoliškemu učenju? Včasih se vam zdi sporočilo nejasno in zahteva, da postavite vprašanja ali vzamete katekizem ali druge cerkvene dokumente, da razjasnite pomen. Če pa določeno razodetje spodleti temu osnovnemu besedilu, ga odstavite.
• Kakšen je »sad« pri branju preroške besede? Zdaj je res, da lahko nekatera sporočila vsebujejo zastrašujoče elemente, kot so naravne nesreče, vojna ali kozmične kazni; delitev, preganjanje ali antikrist. Naša človeška narava se želi oddaljiti. Vendar to ne pomeni, da je sporočilo napačno - ne več kot četrtindvajseto poglavje Mateja ali veliki deli knjige Razodetje so napačni, ker vsebujejo "strašljive" elemente. Če nas takšne besede pravzaprav motijo, je to morda bolj znak naše pomanjkanja vere kot merilo pristnosti sporočila. Navsezadnje, tudi če razodetje strezni, bi morali še vedno imeti globok mir - če so naša srca na pravem mestu za začetek.
• Nekatera sporočila morda ne govorijo z vašim srcem, medtem ko druga govorijo. Sveti Pavel nam pravi, naj se preprosto »držimo dobrega«. Kar je dobro (tj. Potrebno) za vas, morda ni za naslednjo osebo. Danes vam morda ne bo več govorilo, potem pa pet let kasneje nenadoma je svetloba in življenje. Torej, obdržite tisto, kar govori o vašem srcu, in nadaljujte od tistega, kar ne govori. In če verjamete, da Bog resnično govori na vaše srce, se na to tudi odzovite! Zato Bog najprej govori: sporočiti določeno resnico, ki zahteva našo skladnost z njo, tako za sedanjost kot za prihodnost.
Prerok je nekdo, ki govori resnico z močjo svojega stika z Bogom - resnico za danes, ki tudi naravno osvetljuje prihodnost. - kardinal Joseph Ratzinger (POPE BENEDICT XVI), Krščanska prerokba, postbiblijska tradicija, Niels Christian Hvidt, Predgovor, str. vii))
• Ko določena prerokba napoveduje velike dogodke, kot so potresi ali ogenj, ki pade z neba, razen osebnega spreobrnjenja, posta in molitve za druge duše, ni mogoče veliko več storiti glede tega (seveda pazljivo, na kaj kaj sporočilo ne prošnja). Takrat je najboljše, kar lahko rečemo, "Videli bomo" in nadaljevati z življenjem, trdno stoji na "skali" javnega razodetja: pogosto sodelovanje v evharistiji, redna spoved, vsakodnevna molitev, meditacija o Besedi Bog itd. To so vrelci milosti, ki omogočajo zdravo vključevanje zasebnega razodetja v svoje življenje. Enako tudi pri spektakularnejših trditvah vidcev; ni greha, če preprosto rečem: "Ne vem, kaj naj si mislim o tem."
V vsaki dobi je Cerkev prejela karizmo prerokbe, ki jo je treba natančno pregledati, vendar se je ne smeti prezirati. - kardinal Ratzinger (BENEDICT XVI), Sporočilo Fatime, Teološki komentar, vatican.va
Bog noče, da bi bili obsedeni s prihodnjimi dogodki in da ne bi prezrli njegovih ljubečih opozoril. Ali je lahko kaj, kar Bog reče, nepomembno?
To sem vam že povedal, da se spomnite, da sem vam rekel, ko pride ura. (John 16: 4)
Na koncu dneva, čeprav so vsa domnevna zasebna razodetja propadla, je Kristusovo javno razodetje kamen, pred katerim vrata pekla ne bodo premagala.[8]prim. Matej 16:18
• Na koncu vam ni treba brati vsak zasebno razodetje tam zunaj. Obstaja sto tisoč na tisoče strani zasebnega razodetja. Bodite raje odprti Svetemu Duhu, ki vas vodi skozi branje, poslušanje in učenje od njega prek glasnikov, ki jih postavi na vašo pot.
Torej, poglejmo prerokbo, kaj je - a darilo. Pravzaprav je danes kot žarometi avtomobila, ki vozi v noč. Neumno bi bilo prezirati to luč božanske Modrosti, še posebej, če nam jo je priporočila Cerkev in nam je Sveto pismo ukazalo, da jo preizkušamo, razberemo in obdržimo v dobro naše duše in sveta.
Prosimo vas, da preprosto in srčno prisrčno prisluhnete pozdravnim opozorilom Matere božje ... —PAPE SV. Janez XXIII, Papeževo radijsko sporočilo, 18. februar 1959; L'Osservatore Romano
POVEZANO BRANJE
Lahko zanemarite zasebno razodetje?
Kaj se je zgodilo, ko smo prezrli prerokbo: Zakaj svet ostaja v bolečini
Kaj se je zgodilo, ko smo ni poslušaj prerokbo: Ko so poslušali
Preroška perspektiva - Del I in Del II
Medžugorje ... česar ne smete vedeti
Poslušajte naslednje:
Sledite Marku in dnevnim »znamenjem časa« tukaj:
Sledite Markovim spisom tukaj:
Na pot z Markom v O Zdaj Word,
kliknite spodnjo pasico, da naročiti.
Vaše e-pošte ne bo delljeno z nikomer.
Opombe
| ↑1 | prim Temeljni problem, Stol za rock, in Papeštvo ni en papež |
|---|---|
| ↑2 | prim Izaijeva prerokba o globalnem komunizmu |
| ↑3 | prim. Marko 3: 5-6 |
| ↑4 | Sveta kongregacija za nauk vere se posebej sklicuje na pomen, da takšen pojav v resnici »… obrodi sadove, po katerih bi lahko Cerkev sama kasneje prepoznala resnično naravo dejstev ...« - Prav tam. n. 2, vatican.va |
| ↑5 | prim. 2. Kor 4:7 |
| ↑6 | Jonah 3:4, 4:1-2 |
| ↑7 | John 14: 17 |
| ↑8 | prim. Matej 16:18 |